Mestece je bilo videti srčkano – eno tistih s hišicami s predalčnimi stenami in micenimi okenci, obrobljenimi s pelargonijami. Kakšna idila! Le kdo si ne bi želel živeti v njem? A pri takšnih sodbah je treba biti previden: kdor hoče ugotoviti, kakšno je zares življenje tam, se mora ozreti onkraj lepe kulise.

Prepričana sem, da bi se pogledu, če bi prodrl skozi goščavo pelargonij, v povprečen vsakdan prebivalcev tistih ljubkih hišic razkrilo nadpovprečno veliko patologij. Prebivalci tega ljubkega mesteca z imenom Limburg an der Lahn na zahodu Nemčije so se ta konec tedna na referendumu namreč izrekli za to, da se iztrebi vse golobe. Za usmrtitev, ki jo bodo izvedli tako, da bodo ptice najprej zvabili v past, potem pa tam vsaki posebej zlomili vrat, je bilo 53 odstotkov glasovnic.

Vsem, ki se, medtem ko to berete, muzate in v duhu že snujete peticijo za referendum o dokončni rešitvi golobjega vprašanja tudi v Ljubljani, svetujem, da ustavite konje. Ta sestavek ni (le) apologija golobom. Vsakdo ve, da so golobi poosebljenje urbanih ptic, ki živijo med ljudmi in preživijo zaradi ljudi – hranijo se s tem, kar zavržemo. Z nami so že tako dolgo, da smo pozabili, da so prišli v mesta s podeželja. V normalnih okoljih se mestne oblasti za omejevanje števila golobov odločijo z dodajanjem kontracepcije v pičo ali menjavo pravih jajc za umetna. Zdi se, da so prebivalci Limburga, ki se ne pomišlja pri ponašanju s srednjeveškim izvorom svojega jedra, na časovnem traku zdrknili daleč nazaj v 13. ali 14. stoletje. Morda se bodo kmalu povrnili tudi k tedaj ustaljenemu načinu izvrševanja smrtnih kazni: obglavljanju ali obešanju na javnem mestu. V tem namreč tiči srž tega pisanja: čeprav so bile takšne usmrtitve glede na množice, ki so jim prisostvovale, tedaj zelo priljubljene, nikomur ne pade na pamet, da bi ljudi spraševal, ali bi jih radi spet uvedli. Če pa bi jim zastavili takšno (referendumsko) vprašanje, bi jih gotovo kar nekaj odgovorilo pritrdilno.

Zatorej se vsi, ki bi tudi sami obkrožili »da« na vprašanje, ali ste za iztrebljenje vseh golobov v našem mestu, raje vprašajte, ali tudi sami ne pripadate kateri od skupin, ki bi jo druga skupina meščanov nemudoma utopila v žlici vode. Ste morda debeli in na avtobusu zasedate veliko prostora? Ali kadite? Morda po mestnih ulicah drvite s kolesom ali celo z otroškim vozičkom? Sprehajate psa ali imate mačka?

Mesta niso za vsakogar, so vaja v strpnosti. Komur niso po godu vrvež, sirene, avtomobilske hupe in drug hrup, naj se preseli onkraj obzidja. Meščanom pa prepusti njim ljube in za urbana okolja značilne zvoke, kamor sodi tudi golobje gruljenje.