Varnostni svet Združenih narodov je s 14 glasovi za, tudi slovenskim, in ruskim vzdržanim glasoval za ameriško resolucijo, ki podpira načrt o takojšnjem premirju v Gazi in o postopni izpustitvi talcev, kot ga je 31. maja predstavil predsednik ZDA Joe Biden. Gre za pritisk varnostnega sveta na Izrael in Hamas, naj ta načrt sprejmeta. Pomembno je, da je zdaj glavna zagovornica premirja Bela hiša, ki je tudi z vsakodnevnimi dobavami streliva dolgo dajala vso podporo Izraelu kljub pobijanju Palestincev v Gazi. Po 7. oktobru je tako v Gazi že več kot 37.000 mrtvih.
Ker so palestinske oblasti na Zahodnem bregu podprle ameriško resolucijo, je Rusija in Kitajska z vetom nista onemogočili. Ruski veleposlanik v VS ZN Vasilij Nebenzija, ki se je vzdržal, je vprašal, ali je Izrael res sprejel načrt premirja, kot trdi resolucija, »glede na to, da hoče nadaljevati vojno, vse dokler Hamas ne bo povsem uničen«. Kitajski veleposlanik je glasoval za, a se je vprašal, ali bodo resolucijo tokrat upoštevali, potem ko treh prejšnjih niso, čeprav bi jih po mednarodnem pravu morali. Med drugim je VS ZN že 25. marca zaman zahteval takojšnje premirje.
Namestnica slovenskega veleposlanika pri VS ZN Ondina Blokar Drobič je pohvalila prizadevanja ZDA, Egipta in Katarja za premirje in mir. Dejala je, da je Slovenija prejšnji teden priznala suvereno Palestino, »da bi lahko prihodnje generacije Izraelcev in Palestincev živele v miru«.
Izrael zavrača svoj načrt?
Tik pred glasovanjem v VS ZN se je ameriški zunanji minister Antony Blinken sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi dobil njegovo zagotovilo, da načrt odobrava. V torek zjutraj pa je izrazil zadovoljstvo, ker je politično krilo Hamasa podprlo resolucijo VS, čeprav še ne tudi samega načrta. Zatem je na konferenci o humanitarni pomoči Gazi, ki je potekala v Amanu, obljubil Palestincem humanitarno pomoč v višini 404 milijonov dolarjev (373 milijonov evrov). Vprašanje pa je, kaj o načrtu pravi Jahja Sinvar, voditelj Hamasa, ki se skriva v Gazi in ki ima zadnjo besedo. Menda zahteva tudi, da ga Izrael ne bo več iskal, kar je za judovsko državo nesprejemljivo, ker naj bi prav on organiziral pokol 7. oktobra, v katerem je umrlo okoli 1200 Izraelcev.
Netanjahu naj bi Blinknu obljubil, da si bo prizadeval za premirje v skladu z ameriškim načrtom. A izraelska veleposlanica v ZN je zavrnila resolucijo, ko je pred sejo VS izjavila: »Nadaljevali bomo (z vojno), dokler ne bodo izpuščeni vsi talci in dokler ne bo uničen Hamas.« To se na prvi pogled zdi paradoksalno, saj je Biden 31. maja po televiziji predstavil načrt o premirju kot izraelski predlog. V resnici pravi izraelski predlog, ki so ga lahko videli le pogajalci ZDA, Katarja in Egipta, ni prišel v javnost. Vsekakor pa vsem tem predlogom nasprotujejo skrajno desni ministri v Netanjahujevi vladi in grozijo z odstopom, navdušen ni niti sam premier. Napovedali so, da bodo v primeru, da bo izraelska vlada sprejela načrt, odstopili, kar bi vodilo v razpad vlade in nove predčasne volitve. Sam Netanjahu nad načrtom ni navdušen tudi zato, ker njegov cilj, kot pravi, ostaja »uničenje Hamasa«.
Hamas zahteva nekaj sprememb
V skupni izjavi sta Hamas in Islamski džihad potrdila pripravljenost za sklenitev sporazuma, a zahtevata popolno ustavitev vojne.
»Prejeli smo odgovor, ki ga je Hamas posredoval Katarju in Egiptu, in ga zdaj ocenjujemo,« je povedal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby in dodal, da je gibanje navedlo nekaj zahtev po spremembah.
To sta v skupni izjavi potrdila tudi Hamas in še eno islamistično gibanje v Gazi, Islamski džihad. Kot sta navedla, pozivata k nekaterim spremembam sporazuma, ki sicer potrjujejo prekinitev ognja, umik, obnovo ter izmenjavo talcev in zapornikov.
Obenem sta zagotovila, da bosta pozitivno ukrepala v smeri dogovora za konec vojne. Kot prednostno nalogo pa sporočilo, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, navaja popolno ustavitev vojne na območju Gaze in popoln umik izraelske vojske.
Tri etape
Načrt, ki ga je podprla resolucija, ima tri etape. V prvi bi šlo za šesttedensko premirje, med katerim bi Izrael umaknil vojake iz mest v Gazi, Hamas pa bi izpustil nekaj talcev, in sicer ženske, starejše in ranjene v zameno za izpustitev določenega števila Palestincev iz izraelskih zaporov. V drugi fazi bi se Izrael povsem umaknil iz Gaze, Hamas bi izpustil še preostale žive talce, Izrael pa novo skupino Palestincev. V tretji bi Hamas predal trupla talcev in začel bi se uresničevati večletni mednarodni program obnove Gaze. Vsekakor je treba na pogajanjih marsikaj še natančneje določiti. Med drugim ni jasno, koliko talcev je še živih. Od 120, ki jih še čakajo izraelske družine, naj bi bilo najmanj 45 mrtvih.
Vojna v Gazi se je začela oktobra lani potem, ko so pripadniki Hamasa napadli Izrael, ubili več kot 1000 ljudi in zajeli več kot 200 talcev. V posledičnih izraelskih napadih na Gazo je bilo doslej ubitih več kot 37.000 ljudi.