Ustvarjalci, producenti in različne organizacije s področja kulture so v preteklih tednih ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko namenili vrsto javnih kritik. Očitki se nanašajo na neustrezno finančno podporo različnim uveljavljenim programom ter projektom, a tudi na neizpolnjevanje obljub ministrstva, ko gre za urejanje položaja samozaposlenih v kulturi ali pa zavezanost decentralizaciji – kajti poteze ministrstva v praksi ne sledijo vselej deklariranim ciljem.
Kazen namesto nagrade
Prvič je završalo že sredi aprila, ko so bili – prav med častnim gostovanjem Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni – objavljeni rezultati razpisa Javne agencije za knjigo, namenjenega sofinanciranju knjižnih programov za obdobje naslednjih štirih let. Na njem so namreč številne založbe prejele približno četrtino manj sredstev kot doslej, kar je resno ogrozilo stabilnost njihovega delovanja – primoralo pa naj bi jih tudi v krčenje načrtovanih knjižnih izdaj. »Namesto dviga sredstev, ki bi pomenil nagrado za preteklo odlično delo, kot so ga ovrednotili v odločbi, smo jih celo izgubili, kar ni le v nasprotju z logiko, temveč za nas tudi nadvse frustrirajoče,« je takrat komentirala glavna in odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Zag Golob.
Tudi mnogi drugi založniki so se počutili, kot da so bili za svoje dobro delo z zniževanjem sredstev na neki način kaznovani. Številni so razloge za omenjene reze pripisali stroškom, ki so nastali s častnima gostovanjema na frankfurtskem in bolonjskem knjižnem sejmu. »Ob paradiranju slovenske knjige v tujini se je očitno zgodil napad na njeno infrastrukturo doma,« je razmišljal direktor Beletrine Mitja Čander. »Ne le da ni bilo usklajevanja subvencij z inflacijo, reze je doživela večina glavnih akterjev knjižnega polja.« Na Javni agenciji za knjigo so rezultate razpisa pojasnili z »zmanjšanjem razpoložljivih sredstev«, ki jim jih je namenilo kulturno ministrstvo.
Resna krčenja sredstev
Podobno se je zgodilo junija ob še enem razpisu s knjižnega področja, namenjenem literarnim prireditvam. Ravno v dneh, ko je ministrica Asta Vrečko ob predstavitvi javne platforme za izposojo e-knjig COBISS Ela ponovno poudarjala »pomen razvijanja bralne kulture in bralne pismenosti«, so organizatorji literarnih festivalov in nosilci programov razvoja bralne kulture prejemali odločbe, s katerimi jim je bila dodeljena občutno nižja podpora kakor v preteklosti. Društvo slovenskih pisateljev, ki pripravlja mednarodni literarni festival Vilenica, je tako na Javno agencijo za knjigo ter ministrstvo naslovilo odprto pismo, v katerem je opozorilo na pomen prireditve, ki bo prihodnje leto praznovala štirideset let obstoja, vseeno pa je za izvedbo prejela tretjino manj denarja kot lani.
»To je mednarodno uveljavljen festival, ki že štirideset let uspešno predstavlja Slovenijo, slovenske avtorje, prevode iz tujih jezikov, prevode slovenskih del v druge jezike in tuje avtorje, podeljuje pa tudi mednarodno zelo ugledno nagrado, katere prejemniki so ponesli ime Vilenice v svet,« je bil pri tem jasen Dušan Merc, predsednik DSP. »Frankfurtski sejem je stal nekaj več kot sedem milijonov evrov – toda za proračun ministrstva za kulturo je očitno bolj pomembnih 25.000 evrov, odtegnjenih resnično trajnemu in uglednemu festivalu, na katerem se bo letos na različnih prizoriščih zvrstilo dvajset dogodkov.« Dodaja, da so se sredstva za Vilenico v desetih letih nominalno zmanjšala na polovico, ob upoštevanju inflacije in dviga cen storitev v tem času »pa so verjetno na 15 odstotkih dejanskih stroškov delovanja festivala«.
Neupoštevanje potreb
Nad stanjem so razočarani tudi mnogi drugi prireditelji, ki so podobno kot založniki pričakovali, da se bodo pogoji za njihovo delovanje po odmevnih gostovanjih v Frankfurtu in Bologni izboljšali, a se je zgodilo prav nasprotno – pri čemer jim je delo še dodatno otežilo, da so odločbe zamujale za več mesecev. Kot pravi predsednica Slovenskega centra Pen Tanja Tuma, so za pripravo mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu prejeli znesek, s katerim ne morejo povrniti niti potnih stroškov za vse udeležence. Tudi festival Pranger, ki v teh dneh poteka v Ljubljani in Rogaški Slatini, je dobil skoraj za tretjino manj sredstev kot doslej – 11.500 evrov. »Takšnih rezov še nismo doživeli,« pravi vodja festivala Urška Potočnik Černe. »Predvideni program je v tovrstnih okvirih skoraj nemogoče izpeljati – leta 2010 smo recimo za izvedbo precej manj obsežnega programa, kot smo ga prijavili tokrat, prejeli 13.000 evrov.«
Kot ocenjujejo izvajalci programov na področju knjige, se ministrstvo ne zaveda realnih potreb tega polja. »Trenutne razmere so nevzdržne in ogrožajo tako izvedbo projektov kot obstoj prijaviteljev samih,« so menili v skupni izjavi, v kateri so ministrstvo med drugim pozvali, naj omogoči stabilno delovanje Javne agencije za knjigo, tako v finančnem kot v kadrovskem smislu.
Težave s prenizkim financiranjem programov in projektov pa so prisotne tudi na drugih področjih – med njimi je denimo filmsko, ki še vedno čaka na napovedanih 12 milijonov evrov programskih sredstev letno za produkcijo, finančno podhranjeni so tudi filmski festivali. Tako se je pred kratkim poslovil festival žanrskega filma Kurja polt, negotova je tudi usoda Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina; pri obeh je bila izvedba v veliki meri pogojena s prostovoljnim delom organizatorjev. »Sredstev za filmske festivale je na splošno premalo, prosilcev vedno več,« pojasni Tomaž Horvat, član ekipe slovitega »Grossmanna«. »Ob tem ministrstvo vseskozi poudarja pomen decentralizacije, vendar kot festival z obrobja tega ne občutimo – na zadnjem razpisu smo prejeli sredstva v podobni višini kot doslej, a njihova realna vrednost je bistveno nižja.«
Razočarani tudi sindikati
Krčenje sredstev za produkcijo pomembno vpliva tudi na položaj samozaposlenih in prekarnih delavcev v kulturi, saj se s tem zmanjšujejo tudi njihove možnosti za delo – in ravno izboljšanje njihovega položaja je ena od osrednjih zavez ministrstva v tem mandatu. Nekatere korake so na Maistrovi sicer že naredili, denimo z zvišanjem bolniškega nadomestila in predlogom nove uredbe o samozaposlenih, ki ponuja prenovljena merila za pridobitev statusa samozaposlenega ter predvideva uvedbo dolgo pričakovane karierne dinamike, ki naj bi samozaposlenim omogočala »večjo socialno varnost v različnih življenjskih obdobjih«.
Vseeno pa ni mogoče spregledati, da so se pogovori med ministrstvom in reprezentativnimi sindikati s področja kulture na to temo pred nedavnim znašli na mrtvi točki. Predstavniki sindikalne konfederacije Glosa - Zasuk in SVIZ, ki si prizadevajo za sprejem kolektivne pogodbe za samozaposlene, so namreč protestno zapustili sestanek z ministrstvom, saj se dogovor, ki so ga predlagali na Maistrovi, ni ujemal z vsebinskimi rešitvami, ki so jih skozi več kot leto dni oblikovali v okviru delovne skupine. »Po vseh usklajevanjih smo se znašli na začetku,« so poudarili. Na ureditev položaja samozaposlenih v razmerju do institucij ter javnih zavodov, vključno s standardi minimalnega plačila, bo torej treba še (po)čakati.
