»Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so pri izhodiščih pokojninske reforme na nasprotnih bregovih,« je včeraj, še pred začetkom seje ESS, poročala STA. Predstavniki delodajalcev se namreč zavzemajo za zniževanje prispevnih stopenj na plače zaposlenih v korist višjih neto plač in za daljšanje delovne dobe. Sindikalna stran takšnim spremembam odločno nasprotuje.
»Kar zadeva napovedi, da smo se (pri razpravi o pokojninski reformi) znašli na nasprotnih bregovih, vas moram razočarati,« je po seji sporočil minister za delo Luka Mesec. »To danes ni bila tema razprave.« Odprli jo bodo šele septembra, v okviru posebne strokovne skupine. »Naj zgolj ponovim stališče ministrstva in vlade, da 40 let delovne dobe zadostuje,« je dodal.
Tudi delodajalci morajo
prevzeti del odgovornosti
Socialni partnerji so se včeraj vseeno znašli na nasprotnih bregovih, in sicer pri vprašanju zaposlovanja tujih delavcev. Delodajalci pozdravljajo napovedani interventni zakon, ker pospešuje reševanje vlog za zaposlovanje tujcev, s tem ko odpravlja krajevno pristojnost upravnih enot in več nalog nalaga zavodu za zaposlovanje. Nasprotujejo pa sočasnemu uvajanju obveze plačevanja tečaja slovenščine za tuje delavce in visokih glob, vse do 30.000 evrov, če zakonskih zahtev ne izpolnijo.
»Zagotavljanje učenja slovenskega jezika ni naloga in odgovornost delodajalcev,« je opozoril Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog. »Ne pristajam na to, da bi se vse prevalilo na državo,« pa mu je odvrnil Mesec. »Tudi podjetja bodo morala prispevati svoj delež, da se njihovi zaposleni naučijo slovenščine in se integrirajo v lokalno okolje.«
Sindikalisti: Zakon postavlja
tujce v neenak položaj
Do interventnega zakona so bili kritični tudi sindikalisti. »Tujci bodo lahko začeli delati, še preden bodo svoje naloge opravili državni organi. Kaj bo, če se v teh postopkih izkaže, da ne izpolnjujejo pogojev?« je izpostavil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Ministrstvo odgovarja, da v tem primeru ne bodo uživali socialnih pravic iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, četudi so plačevali prispevke. S tem se te ljudi postavlja v neenak in tvegan položaj. Zato terjamo spremembo zakona. Kdor opravlja delo in plačuje prispevke, mora uživati vse pravice.«
Konsenz ni bil dosežen niti glede zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je vznejevoljil vse tiste delodajalce, ki napotujejo zaposlene na začasno delo v tujino. Zakon, ki velja od začetka leta, je namreč odpravil davčne ugodnosti za to skupino zaposlenih, ker je Avstrija prijavila Slovenijo evropski komisiji in ji očitala, da krši načelo enake obravnave vseh delavcev, saj da jim priznava nedovoljeno državno pomoč.
Slovenija naj prijavi
Hrvaško in Slovaško
Delodajalci zdaj terjajo, da se te zaposlene izenači z zaposlenimi v javnem sektorju, ki uživajo drugačno, ugodnejšo davčno obravnavo, kadar so napoteni v tujino. Zavzemajo se tudi za uvedbo posebne dohodninske olajšave za napotene delavce in uvedbo terenskega dodatka za napotene delavce, ki ne bi bil obremenjen z davki in prispevki.
Sindikalist Zorko je včeraj poudaril, da je zakon napotene delavce zgolj izenačil s tistimi, ki delajo v Sloveniji. »Naj Slovenija raje ukrepa zoper tiste države, ki izvajajo socialni dumping, tako kot je zoper Slovenijo ukrepala Avstrija,« je predlagal. Z njim se je strinjal tudi Luka Mesec. »Zakon smo prenovili, ker je Avstrija sprožila postopke zaradi kršenja pravil o enotnem trgu,« je spomnil. »Zdaj Hrvaška in Slovaška izkrivljata evropska pravila na enotnem trgu.«