V preteklem letu je stopil v veljavo zakon o zaščiti prijaviteljev (t. i. žvižgačev), s katerim se v slovensko zakonodajo prenaša evropska direktiva 2019/1937 o zaščiti žvižgačev. Podjetja z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi so se morala uskladiti z novim zakonom najkasneje do 17. decembra 2023. »V Slovenski kadrovski zvezi smo lani aktivno sodelovali pri uveljavljanju zakona, saj menimo, da žvižgači igrajo ključno vlogo pri odkrivanju neetičnih ali nezakonitih praks v podjetjih. Njihova vloga pri razkrivanju kršitev ne ščiti le posameznikov, temveč pozitivno vpliva na celotno družbo,« je povedala Nina Martinjak, članica upravnega odbora zveze. »Cilj sprejema zakona o zaščiti žvižgačev je preprečiti povračilne ukrepe proti prijaviteljem, zlasti s strani delodajalcev. Zakon prijaviteljem zagotavlja ustrezno in celovito podporo, pomoč ter učinkovito sodno varstvo, kar pomeni, da so oziroma bodo žvižgači zaščiteni pred razkritjem njihove identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim morajo biti zagotovljeni svetovanje, informacije ter druga podpora pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov,« je izpostavila Alenka Kraljič iz kadrovskega podjetja Trenkwalder. »Cilj zakona je spodbuditi prijavljanje korupcije, goljufij, strokovnih napak, malomarnosti in drugih nezakonitih dejanj znotraj podjetij, kar povečuje razkrivanje in preprečevanje kršitev ter ohranjanje blaginje družbe. Menimo, da se slovensko gospodarstvo še ne zaveda v celoti prednosti ureditve tega problematičnega področja. Večje število prijav vpliva na zmanjšanje korupcije in preprečevanje goljufij. Pravilno prepoznavanje koristi žvižgačev lahko prepreči velike finančne izgube zaradi nezakonitih dejanj posameznikov,« pa pojasnjujejo v Adeccu.

Koliko je žvižgačev?

Pri Transparency International Slovenia odgovarjajo, da se nanje obrne približno deset do dvajset oseb na leto, ki potrebujejo podporo pri tako imenovani zunanji prijavi, torej kam prijaviti sum, kako pristopiti s prijavo ali zgolj kako priti do podatkov javnega značaja. »Nekateri se na nas obračajo, ker postopki že dolgo tečejo, niso prejeli povratnih informacij ali niso zadovoljni s potekom postopka, kar vse seveda vpliva na njihova življenja, tudi zdravje.« Z zakonom o zaščiti prijaviteljev so se končno začeli zbirati podatki o prijavah znotraj organizacij zavezank kot tudi prijavah, ki jih prejme 24 institucij, ki predstavljajo zunanji mehanizem prijave (inšpektorati, KPK, Banka Slovenije itn.). Podatki komisije za preprečevanje korupcije kažejo, da je bilo lani 433 prijav, približno polovica anonimnih, veliko število prijav je vezanih na kršitve delovnopravne zakonodaje. »Čeprav sta roka za vzpostavitev notranjega prijavnega mehanizma mimo, zaznavamo v praksi številne neskladnosti z zakonom.« Zatika se že pri osnovah, saj si veliko zavezancev napačno razlaga osnovno definicijo prijaviteljev, ki jih najpogosteje enačijo zgolj s trenutno zaposlenimi v organizaciji, in se ne zavedajo, da gre ZZPri pri tej definiciji mnogo širše (dobavitelji, delničarji, honorarni delavci, študenti, prostovoljci ipd.). »Tako se potem v praksi dogaja, da prijavitelji nimajo enakovrednega dostopa do notranjega prijavnega mehanizma ali pa ga sploh nimajo.«

Kdo naj bo zaupnik?

Skladno z zakonom morajo podjetja, organizacije, ki so zavezanci, vzpostaviti ustrezne sporočilne mehanizme za vzpostavitev sistema celovite zaščite prijaviteljev. V to sodijo t. i. notranji kanali za prijavo kršitev, evidence prejema prijave kršitve in obravnave prijave, določitev zaupnika, ki bo zadolžen za prejemanje in/ali obravnavo prijav ter tudi priprava notranjega akta. Pogost izziv je izbira zaupnika, ki naj bi bil »zaupanja vredna oseba« in nosi veliko odgovornost, saj je poleg aktivnega reševanja primerov dolžan varovati identiteto prijavitelja skozi vse faze postopka, kar od organizacij zahteva sprejetje številnih organizacijskih ukrepov. ZZPri zahteva imenovanje vsaj enega zaupnika, pri čemer se je v praksi izkazalo, da se pogosto dejansko imenuje le en zaupnik. »To je problematično zaradi narave delovnega procesa, daljših odsotnosti ipd. Tudi v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami je priporočljivo, da je zaupnikov v organizaciji več in z različnih oddelkov, kar nenazadnje daje prijavitelju možnost izbire zaupnika, ki mu najbolj zaupa. Ali da ima možnost podati prijavo, ki zadeva enega od zaupnikov, pri drugem zaupniku. Zaradi zgoraj naštetih razlogov so izrednega pomena ciljno usmerjena izobraževanja različnih deležnikov pri zavezancih (zaupniki, vodstvo, ostali zaposleni kot potencialni prijavitelji),« pojasnjujejo na Transparency International Slovenia. V svojih nadaljnjih zagovorniških aktivnostih si bodo še naprej med drugim prizadevali za spremembo roka, saj ZZPri predpisuje, da prijavitelj do zaščite ni upravičen, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve, kar ni v skladu z direktivo EU o zaščiti prijaviteljev. »Že v fazi prenosa direktive smo v Transparency International Slovenia predlagali pet let. Prav tako je v zakonu še nekaj nejasnosti, ki se bodo mogoče bolje definirale s sodno prakso, nekatere bi bilo pa dobro razčistiti že prej. Pri tem je nujno, da imamo še naprej v mislih dobrobit potencialnega prijavitelja, na primer, slovenska zakonodaja ne predvideva možnosti kompenzacije za prijavitelja v primeru, da je deležen povračilnih ukrepov. To je ena izmed mnogih prepoznanih najboljših praks, za katere se zavzemamo.« Po vzoru nekaterih držav članic si bodo še naprej prizadevali tudi za višjo stopnjo varnosti prijaviteljev z omogočanjem anonimnih dvosmernih spletnih platform za prijavo nepravilnosti v organizacijah. Tovrstne platforme omogočajo dodatno varnost za uporabnike zaradi šifriranja vse komunikacije, ki poteka prek platforme. S tem se tudi neposredno podpre zaupnike, ki so, kot rečeno, dolžni varovati identiteto tako anonimnih kot drugih prijaviteljev skozi celoten postopek. »Hkrati pozivamo odločevalce in skrbnike zakona, da razmislijo o pripravi izobraževanj, lahko tudi akreditacijskih postopkov za multiplikatorje, to je osebe, organizacije, ki bi lahko izobrazile več zavezancev o obvezah in koristih zakona, prav tako pa bi se s tem povečale zmogljivosti za ozaveščanje in izobraževanje potencialnih prijaviteljev, ki se jim doslej po našem mnenju ni posvečalo veliko pozornosti.«

Molk zaradi strahu ali slepa ulica?

»Kljub tem prizadevanjem ter kljub zakonski zaščiti pred povračilnimi ukrepi sem večkrat zaznala zadržke zaposlenih, da bi se izpostavili kot žvižgači. To je lahko odraz kulture strahu in molka v določenih delovnih okoljih, v katerih se zaposleni bojijo spregovoriti o nepravilnostih, saj jih je strah negativnih posledic,« pove Nina Martinjak iz Slovenske kadrovske zveze. Pomembno je, da je delovno okolje vključujoče in odprto. V poslovnem svetu in v delovnih okoljih danes ni več prostora za nekorektnosti. Zaposleni imajo toliko možnosti zaposlitve drugje, da ne bodo trpeli nepoštenega odnosa in koruptivnih ravnanj. Odšli bodo, in enako velja za stranke, dobavitelje. V konkurenčnem poslovnem okolju nepošteno ravnanje pomeni konec sodelovanja za vedno. »Z odgovornimi organizacijami gradimo kompleksnejše in naprednejše sisteme, kot jih nalaga zakon o zaščiti prijaviteljev v smislu notranjega sistema za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije, imenovanja zaupnika, varovanja identitete prijavitelja. To je že vse zvoniti po toči, torej prepozno,« pravi dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom. »Zato moramo graditi preventivne sisteme za odgovorno upravljanje tveganj in ranljivosti. Kot najpomembnejše in hkrati največje tveganje razumemo tveganje ugleda. To je ključno za zaupanje, zaupanje pa je danes vse. Izguba ugleda in zaupanja vodi v izgubo strank, zaposlenih, prihodnosti oziroma terja leta za sanacijo posledic. Zato je pomembno kolektive krepiti v integriteti, profesionalizmu, empatiji, odgovornem in častnem ravnanju in prav takšni komunikaciji, začenši z vodstvom. Odgovorne organizacije si za to notranjo odpornost in odgovornost nenehno prizadevajo. Zato lahko privabijo in zadržijo najboljše kadre, zato se njihove stranke vračajo, zato lažje pridobijo vire financiranja, deležniki pa izkazujejo višjo stopnjo zaupanja. Zaupanje se prelije v poslovne rezultate, vedno. 

Priporočamo