Slovenska nogometna reprezentanca je tudi drugo tekmo na evropskem prvenstvu končala z neodločenim izidom 1:1. Čeprav je izenačujoči zadetek prejela v zadnjih trenutkih tekme, je Marijan Pušnik, 64-letni Korošec, ki je v svoji dolgoletni uspešni trenerski karieri v Sloveniji med drugim vodil Celje, Maribor in Olimpijo, na Hrvaškem Hajduk in na Japonskem Fukuoko, takoj po njej dejal, da je ne glede na remi solzen, srečen, vesel in ponosen.

Vsekakor so bili Srbi srečneži tekme, mi pa osmoljenci.

Vedno sem na strani trenerja, ki svoje igralce najbolje pozna in natančno ve, zakaj se je odločil za takšno začetno enajsterico, zakaj koga potrebuje, kdaj bo opravil menjave. Glede na tekmo z Dansko, ki smo jo odigrali odlično, je bilo samo vprašanje, ali je kdo izmed teh igralcev, ki so začeli tekmo, poškodovan. Seveda je imel Kek pripravljeni dve, tri taktične različice, glede na to, da je šlo za novega nasprotnika z drugačno telesno konstitucijo, drugačnimi motoričnimi sposobnostmi, drugačno postavijo. Spet pa lahko rečemo, da je slovenska reprezentanca tudi proti Srbiji odigrala še eno dobro tekmo.

Ne. Če bi Srbi s slovenskimi nogometaši igrali šah na enajstih deskah, bi bili na sedmih močnejši od naših, ampak ker je nogomet kolektivna igra, je bilo 11:0 za Slovenijo. Srbija je bila slabo vodena, v igri ni imela avtomatizacije, ni bilo ponavljanj. S tega vidika je naša reprezentanca prevladovala, tako v prekinitvah kot prenosih žoge.

Pri golu je šlo bolj za naključje. Nekajkrat sem si ogledal posnetek in jasno, če skoči Mitrović, takoj za njim še drugi in še tretji, potem pa še Jović, ki tudi odlično skače, je težko ugotavljati, kdo je bil v slovenski vrsti krivec za gol. Šlo je za kanček smole in individualno kakovost posameznikov, ki pa jo, to pa moramo priznati, Srbi imajo.

Ravno o tem govorim. Naša reprezentanca je bila v tem smislu veliko bolj organizirana, v njej se je natančno vedelo, kdo kaj hoče. Ker prihajam iz nogometne šole Dravograd, moram omeniti Žana Karničnika, ki je blestel na drugi tekmi, na prvi pa je bil odličen Jaka Bijol, medtem ko si Adam Gnezda Čerin zasluži pohvale za obe tekmi.

Tu vas moram razočarati. Slovenska liga ni kakovostna, prej bi rekel, da je njeno povprečje slabo. Ampak nekateri igralci, ki se v njej razvijajo in ki dobijo priložnost, da igrajo vse minute ter kontinuirano igrajo tudi v reprezentanci, so zelo dobri. V tem primeru sta to Elšnik in Karničnik, ki je, to moram še enkrat poudariti, tekmo odigral vrhunsko. Ne smemo pozabiti, da je odvzel žogo, podal na levo stran do Elšnika, v polnem sprintu stekel na drugo vratnico ter zadel.

Ljudje zelo radi definirajo, kaj je vezna vrsta, obramba, napad, vendar morate vedeti, kakšno vlogo sta imela Šeško in Šporar v obrambnih akcijah, koliko sta pretekla, koliko strelov sta blokirala in tudi onadva sta s tem omogočila vezni vrsti lažje delo. Ob tem je vezna linija s tem omogočila lažje delo obrambi, tako da proti Srbiji Drkušić in Bijol niti nista imela toliko dela, ker so oni že pred tem razrešili veliko nevarnih položajev. Če pa so Srbi že streljali na vrata, smo imeli v njih Oblaka, ki je pokazal, zakaj sodi med najboljše vratarje na svetu.

Vseeno bi bilo, ali bi Kek menjal Šeška ali Šporarja, menjal je pač tistega, ki ni mogel več hoditi. Šeško preprosto ni imel več moči za sprint, tudi Šporar ne več in razumljivo je, da je potem Kek v igro poslal enega hitrega igralca, kar Vipotnik je, hkrati pa lahko zadrži žogo in pokriva nasprotne igralce v obrambnih akcijah. Zame je bila to logična poteza.

Minuli četrtek za nas ni bil srečen dan, dobili smo gol v zadnjih sekundah tekme, potem pa tudi omenjeni remi ni bil ugoden za našo reprezentanco. Vendar pa ta izid ni presenetljiv, kajti Danci imajo kakovost, na drugi strani pa Angleži s svojo igro niso navdušili ne proti Srbiji in ne proti Danski, ki bo zagotovo povzročala veliko težav srbski reprezentanci.

Že na pripravljalni tekmi proti Islandiji ni blestela, kar je tudi morda nekoliko vplivalo na njene trenutne predstave. Dejstvo je, da angleška reprezentanca premore veliko kakovosti, toda v njej je veliko egov in morda med njimi še ni prave kemije. Vsaj dozdajšnji tekmi kažeta na to. Pri njih ni bilo te fanatične borbenosti, discipline v igri, srčnosti, kot je recimo pri naši reprezentanci, predvsem pa pri njih pogrešam kreativnost, se pravi, da bi v igri naredili nekaj več. Upam, da vsega tega ne bodo pokazali na naslednji tekmi.

Marinko je moj dober prijatelj, vendar se glede tega z njim ne strinjam. V vodstvu angleške nogometne zveze natančno vedo, zakaj je Southgate njihov selektor.

Predvsem upam, da nesrečno prejeti gol proti Srbiji ne bo negativno vplival na naše igralce. Nasprotno, obe dozdajšnji tekmi jim morata dati dodatnega elana. Za zdaj so lahko ponosni na svojo igro, zato si želim, da bodo igrali pragmatično, borbeno, zanesljivo v obrambi in ko se jim bo ponudila priložnost za zadetek, da jo bodo realizirali. Naša priložnost bi lahko bili tudi protinapadi, vsekakor pa bomo morali tudi kontinuirano napadati, kdaj na hitro izpeljati kakšno akcijo in če nam bo to uspevalo, ne vidim razloga, da bi se jih bali.

To ni nič naključnega, kajti na vsaki tekmi je zelo veliko predložkov, večinoma zelo ostrih na prvih pet metrov od gola, kjer branilci skušajo žogo odbiti izpred svojih vrat, da ne bi prišlo do zadetka. Predvsem pa je takšno število avtogolov posledica hitre igre in kot sem že dejal, posledica močnih predložkov, ko je pred vrati velikokrat situacija velikokrat odprta, kajti če ne bo branilec skušal odbiti žoge, jo bo pa napadalec porinil v mrežo.

Nudi nam užitek. V preteklosti so bile kakšne tekme, ki so bile na evropskih ali svetovnih prvenstvih dolgočasne, na tem takšnih še ni bilo.