V svetu poslovanja, kjer je vsakodnevni fokus pogosto usmerjen v kratkoročne dobičke in operativno učinkovitost, prinaša koncept trajnosti nove izzive. Predstavlja namreč paradigmo, ki zahteva dolgoročno razmišljanje, zavzetost za okoljsko in družbeno odgovornost ter pogosto tudi temeljite spremembe v načinu delovanja podjetij. Kljub jasnim prednostim, ki jih trajnost prinaša tako za podjetja kot za družbo, se mnogi soočajo s težavo sprejemanja in integracije teh praks v delovne procese. Sprejemanje in uveljavljanje teh praks pa ni le korak k izboljšanju okoljskega odtisa podjetij, temveč tudi priložnost za gradnjo bolj odpornega in prilagodljivega poslovnega modela, ki lahko uspeva v spreminjajočem se svetu. To je bila tudi tema raziskovalnega dela Lovrenca Švegla pod mentorstvom red. prof. dr. Mihe Škerlavaja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistrsko delo si je prislužilo nagrado kadrovski up leta 2024, priznanje, ki ga podeljujejo za najboljša znanstvenoraziskovalna dela s področja kadrovskega menedžmenta. V svojem delu se je Švegl osredotočil na trajnostne prakse v proizvodnih podjetjih.

Uvajanje trajnosti v podjetjih je izziv, ker gre za relativno nov koncept, ki ga ljudje še niso v celoti razumeli ali sprejeli. Odpor do sprememb, ki je naravni človeški odziv, še dodatno otežuje to nalogo. Pogosto zaposleni in vodstvo ne vidijo neposredne koristi trajnostnih praks, kar lahko zavira njihovo motivacijo za spreminjanje obstoječih navad in procesov. Moja raziskava poudarja, da je trajnost še posebej zahtevna zaradi nenehnega spreminjanja smernic in standardov pa tudi zaradi potrebe po prilagajanju delovnih praks novim trajnostnim ciljem.

Raziskava je bila izvedena v treh različnih podjetjih iz proizvodnega sektorja, ki so imela pridobljen certifikat ISO 14001, kar kaže na njihovo zavezanost k trajnostnim praksam. Podjetja so bila izbrana na podlagi njihove velikosti, letnega prihodka in industrije. Ugotovljeno je bilo, da ključni dejavniki, kot so odnos posameznikov do trajnosti, spodbuda vodstva, informiranje in nagrajevanje zaposlenih ter odprtost do sprememb pomembno vplivajo na trajnostno vedenje zaposlenih.

Na podlagi ugotovitev raziskave so priporočila usmerjena v več ključnih območij: povečanje zavedanja o pomenu trajnosti, izobraževanje zaposlenih, podpora vodstva trajnostnim pobudam, učinkovita komunikacija o trajnostnih ciljih in nagrajevanje zaposlenih za trajnostna prizadevanja. Ti ukrepi bi morali biti podprti z jasno zavezanostjo vodstva in spodbujanjem kulture odprtosti do sprememb.

Odprtost do sprememb je izjemno pomembna pri uvajanju trajnostnih praks. Ugotovitve raziskave kažejo, da zaposleni, ki so odprti za spremembe, lažje sprejmejo in implementirajo trajnostne prakse. Ta odprtost je pomembna tako za posameznike kot za celotno organizacijsko kulturo, saj omogoča boljše prilagajanje novim trajnostnim standardom in praksam. Spodbujanje odprtosti do sprememb lahko pomembno prispeva k uspešnosti trajnostnih pobud znotraj podjetja.