»Molite za predsednika in ostale v njegovi skupini.« Tako je Irance v nedeljo nagovoril vrhovni verski voditelj Ali Hamnej, potem ko je v popoldanskih urah prišla novica o izginotju helikopterja, na katerem sta bila med drugimi predsednik države Ebrahim Raisi in zunanji minister Hosein Amirabdolahian.
Takoj je stekla obširna reševalna akcija, je poročala državna televizija, v iskanje helikopterja je krenilo štirideset ekip, tudi z brezpilotnimi letalniki in psi. Vendar so napore ovirali gorat teren, dež ter predvsem megla, v večernih urah pa potem še zelo nizke temperature.
Helikopter je izginil na severu države v pokrajini Vzhodni Azerbajdžan. Turčija, ki je ozemeljsko relativno blizu, je na pomoč takoj poslala helikopter, opremljen za nočno iskanje, EU pa je po besedah komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča za pomoč pri iskanju aktivirala program Kopernikus, ki je namenjen opazovanju in spremljanju Zemlje.
Kaj pomeni trd pristanek?
Iranske oblasti so sporočile, da je helikopter s predsednikom zašel v težave zaradi slabega vremena in da je »trdo pristal«. Kaj natančno to pomeni, sprva ni bilo znano. Ta izraz uporabljajo tudi, kadar se želijo izogniti besedi strmoglavljenje. Ob prvih, mestoma nasprotujočih si novicah, so državni mediji poročali, da so bili v stiku z dvema osebama na krovu helikopterja, kar naj bi kazalo, da ni šlo za najhujši možni scenarij. Vendar je neimenovani iranski uradnik za Reuters tudi dejal, da sta življenji predsednika in zunanjega ministra ogroženi in da so informacije, ki jih dobivajo z mesta nesreče, »zelo zaskrbljujoče«.
Raisi se je s helikopterjem vračal z meje z Azerbajdžanom, kjer sta s tamkajšnjim predsednikom Ilhamom Alijevim odprla jez na mejni reki Aras. Iranska delegacija se je potem vračala s tremi helikopterji. Dva sta se varno vrnila v mesto Tabriz, tretji s predsednikom, zunanjim ministrom in guvernerjem iranske pokrajine Vzhodni Azrbajdžan pa je izginil.
Ajatola Hamnej je miril javnost tudi z besedami, naj ne bo zaskrbljena in da »ne bo nobenih motenj v delovanju države«. V primeru, če predsednik več ne bi mogel opravljati funkcije, iranska ustava narekuje, da funkcijo prevzame prvi podpredsednik države, kar je Mohamad Mohber. Pogoj za to je, da dobi blagoslov Hamneja. Po petdesetih dneh pa bi morale slediti nove predsedniške volitve.
Številka dve, ki bi lahko postal ena
Predsednik države sicer ni najvplivnejši politik Irana. Toda Raisi, ki je predsedniško funkcijo opravljal od leta 2021, naj bi imel veliko možnosti, da to postane. Kot dolgoletni zaveznik 85-letnega Hamneja, največje verske in politične avtoritete v državi, se je po ocenah poznavalcev prebil med najresnejše kandidate, da Hamneja tudi nasledi, ko bo za to prišel čas. Če bi se to zgodilo, bi bil Raisi šele tretja oseba na tem položaju v zgodovini islamske republike. Prvih deset let, od 1979-89, je bil to ajatola Homeini, zdaj pa je to že 34 let Hamnej.
Raisi je z leti obveljal za zvestega človeka konservativne struje. Že pri 28 letih je bil eden od štirih članov organa, ki se ga je prijel vzdevek odbor smrti zaradi vodilne vloge pri poboju več tisoč članov laične in komunistične politične opozicije leta 1988 po vojni z Irakom. Kasneje je imel vrsto funkcij v pravosodni veji oblasti. Bil je generalni javni tožilec in potem prvi človek iranskega sodstva ter s tem vodja vrhovnega sodišča. Organizacija Center za človekove pravice v Iranu s sedežem v New Yorku je leta 2021 zapisala, da je »zadnja tri desetletja igral osrednje vloge v politično motiviranih usmrtitvah in nezakonitem zapiranju brezštevilnih Irancev«.
Leta 2017 se je prvič potegoval za predsedniški položaj in odmevno izgubil proti aktualnemu predsedniku Hasanu Rohaniju, ki je bil reformist. Štiri leta kasneje Rohani ni smel več kandidirati, Raisi pa je gladko zmagal, tudi zato, ker je svet varuhov ustave preprečil kandidaturo več zmernim kandidatom, kar pa se je odrazilo tudi v volilni apatiji z rekorno nizko, manj kot 50 odstotno volilno udeležbo. Raisi je bil prvi izvoljeni iranski voditelj pod ameriškimi sankcijami, uvedenimi leta 2019 tudi zaradi zaradi pobojev leta 1988.
V času njegovega predsedovanja so Iran od septembra 2022 pretresali siloviti protesti po smrti mlade ženske Mahse Amini med policijskim pridržanjem. In bil je na čelu nasilnega zatrtja glasu ulice. V tem času so tudi zaostrili moralne zakone in spet pospešili bogatenje urana, v zunanji politiki pa se je Teheran postavil na stran Rusije v vojni v Ukrajini in ji dobavlja brezpilotnike, spet je vzpostavil diplomatske odnose s Savdsko Arabijo, letos pa je z raketnim napadom odgovoril na izraelsko raketiranje iranskega konzulata v Damasku.
