Še enajst dni je do prvega kroga predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi bile lahko zgodovinske. V drugem krogu 7. julija bi namreč lahko na oblast v Franciji prišla skrajna desnica 55-letne Marine Le Pen in 28-letnega Jordana Bardelle, ki se že vidi kot premier. A tudi levica, združena v Novi ljudski fronti (NLF), ni povsem brez možnosti za zmago in po zadnjih anketah se ji podpora povečuje. Slabo pa kaže Macronovemu sredinskemu vladnemu taboru in tradicionalni golistični desnici.
V soboto je za senzacijo poskrbel François Hollande, predsednik Francije v letih 2012–2017, saj je postal kandidat na listi levice iz kvote socialistov v volilnem okrožju Corrèze, nekje med južnim in osrednjim delom Francije. Kot predsednik je vodil desnosredinsko politiko in se izneveril svojemu levičarskemu programu iz leta 2012, zaradi velike nepriljubljenosti pa leta 2017 ni vnovič kandidiral za predsednika. Odtlej je brez vpliva, program NLF pa je zanj preveč radikalen: odprava pokojninske reforme, zvišanje neto minimalne plače s 1400 na 1600 evrov, ukinitev 20-odstotnega davka na elektriko ...
Čistka na levici
V NLF je veliko negativne pozornosti zbudila čistka v stranki Nepokorjena Francija. Njen voditelj, 72-letni radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ni dovolil petim vplivnim poslancem, da bi vnovič kandidirali kot strankini kandidati. Očitno ga je motilo, ker so kritizirali njegov avtoritarni način vodenja stranke. Med Mélenchonovimi kandidati za poslance pa je na primer nekdo, ki je pozdravil Hamasov pokol 7. oktobra.
O tem, kdo bi bil premier, če bi NLF dobila absolutno večino, bi odločali novi poslanci te koalicije. Do absolutne večine poslancev bo NLF sicer zelo težko prišla z 28 odstotki podpore, kolikor ji napoveduje zadnja anketa IFOP, ni pa to povsem nemogoče zaradi dvokrožnega večinskega sistema s 577 volilnimi okrožji. Vsekakor bi levica doživela katastrofalen poraz, če ne bi imela v večini volilnih okrožij samo enega skupnega kandidata: Mélenchonova Nepokorjena Francija v 229 okrožjih, socialisti v 175, Zeleni v 92 in komunisti v 50 okrožjih. V 31 bolj podeželskih volilnih okrožjih, ki so desni, pa NLF nima kandidatov. Skrajna desnica Le Penove in Bardelle pa nima podpore in zato tudi ne kandidatov v večjih mestih, niti v Parizu.
Macronov sredinski tabor, ki pošilja v boj za poslanska mesta tudi 24 od 35 ministrov, pa nima kandidata v 67 okrožjih. Menda poskuša tako tudi pomagati levo- ali desnosredinskim opozicijskim kandidatom, socialistom ali republikancem.
V drugem krogu kar sto trobojev
Tokrat bo udeležba precej višja kot leta 2022, ker ne gre za potrditev predsedniških volitev, ki običajno potekajo tik pred parlamentarnimi, ampak za izvolitev povsem nove vlade. Višja udeležba je zelo pomembna, ker se v drugi krog 7. julija, kadar v prvem krogu nihče ne dobi polovice glasov, uvrsti vsak z več kot 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev ali vsaj prva dva. Leta 2022, ko je bila udeležba manj kot 50-odstotna, je moral tretjeuvrščeni za uvrstitev v drugi krog prejeti v povprečju malo več kot 25 odstotkov glasov, tokrat, ko naj bi bila udeležba po anketah okoli 63-odstotna, pa bo dovolj okoli 20 odstotkov glasov.
Leta 2022 je bilo v drugem krogu osem trobojev, tokrat jih napovedujejo okoli sto. Ker pa ankete kažejo, da ima skrajno desni Nacionalni zbor okoli 34 odstotkov podpore, NLF 27 odstotkov, Macronov tabor pa le 19 odstotkov, bi v veliki večini trobojev zmagala skrajna desnica, najbrž pa v nobenem Macronov tabor. Ta bi sicer lahko dosegel sporazum z levico, da se v primeru troboja eden od obeh kandidatov teh dveh koalicij umakne, kar bi najbrž onemogočilo zmago skrajne desnice.
