Hrvaška policija je letos že obravnavala prve primere snemanja pomanjkljivo oblečenih otrok na bazenih ali plažah. V Rovinju so prijeli 33-letnega nemškega državljana, ki je v enem od kampov prežal na otroke. Zaradi suma izkoriščanja otrok za spolne namene ter zaradi nevarnosti pobega in ponovitvene nevarnosti je pristal v priporu.
»Preiskava je pokazala, da je moški na skiro namestil mobilni telefon in z njim nepooblaščeno snemal in fotografiral gole otroke v kampu,« so potrdili na lokalni policiji. Kasneje so v njegovi prikolici v kampu našli in zasegli več prenosnih računalnikov, kamer, mobitelov in druge opreme z obremenilnimi fotografijami in posnetki.
Na Hrvaškem jim grozi od enega do deset let zapora, a tako strokovnjaki kot domačini zgroženo ugotavljajo, da so kazni za tako početje odločno prenizke. Mnogi jo namreč odnesejo z najnižjo možno kaznijo. Leta 2022 so pri naših južnih sosedih obravnavali 171 takih kaznivih dejanj, v 46 primerih pa so obsojeni kazen odslužili z delom v splošno korist, kar je po navedbah hrvaške varuhinje pravic otrok Helence Pirnat Dragičević, ki je statistiko lani komentirala za medije, povsem napačno sporočilo tako za storilce kot za otroke in javnost. Večina storilcev je povratnikov, zato strokovnjaki menijo, da bi jim s strožjimi kaznimi kazniva dejanja – vsaj začasno – preprečili.
Kamere v pisalih in hladilni torbi
Velika večina storilcev v hrvaških kampih je tujih državljanov. V zadnjih letih smo poročali o prijetih nemških, nizozemskih, kanadskih, danskih, romunskih, italijanskih, belgijskih, norveških državljanih različnih starosti, ki so si za tarče vzeli otroke. Nekateri so bili že upokojeni, drugi komajda polnoletni.
Predlani je istrska policija v Rovinju ujela celo očeta in sina, stara 48 in 79 let, ki sta ob bazenu in v vodnem parku družno prežala na otroke. Bila sta zelo inovativna, saj sta ročno izdelano snemalno napravo skrila v torbo, ki je bila videti kot povsem običajna hladilna torba. Našli in zasegli so jima tudi več naprav z neprimerno in nezakonito vsebino.
Osumljenci tudi sicer s pridom izkoriščajo pametne telefone, v katere vgradijo posebne kamere za približevanje, nekateri vohunske mini snemalne naprave vgradijo v okvire sončnih očal, tretji si pomagajo z ročnimi urami ali knjigami. Ujeli so jih tudi že, kako so gole otroke na plažah snemali s kamerami, vgrajenimi v kemične svinčnike, torbice za okrog pasu ali pa v izolirne torbice za termovko.
Pri Slovencu našli posnetke s hrvaške obale
V primerih, ko jih ne ulovijo, storilci fotografij in posnetkov nimajo le za zadovoljevanje lastnih sprevrženih potreb, temveč jih s somišljeniki delijo prek spletnih družbenih omrežij ali temnega spleta, darkneta. Te se potem nenadzorovano delijo naprej. Pred leti so na tako gradivo, denimo, naleteli med preiskavo Ljubljančana Primoža Burgerja. V hišni preiskavi so na njegovih napravah odkrili kakih 5000 fotografij golih otrok iz nudističnih kampov v Rovinju, Poreču in na Krku. Našli so še 439 videoposnetkov otrok z nudističnih plaž in slike golih otrok, posnetih med športnimi aktivnostmi.
»V Sloveniji so že bili prijavljeni posamezni primeri nedovoljenega fotografiranja oziroma snemanja otrok na bazenih oziroma kopališčih, a vam uradnega podatka ne moremo posredovati, ker evidenc ne vodimo na takšen način,« nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave.
Slovenska policija nezakonito snemanje otrok sicer uvršča med dve kaznivi dejanji – prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva, če je otrok gol ali pomanjkljivo oblečen (176. člen kazenskega zakonika), ali neupravičeno slikovno snemanje (138. člen), če nekdo naredi posnetek otroka, s katerim poseže v njegovo zasebnost, brez soglasja staršev oziroma če tak posnetek prikazuje. Policija pri obeh kaznivih dejanjih preverja vsak posamezen primer posebej. »Če je na fotografiji otrok (lahko je oblečen, gol ali delno gol) in sama vsebina fotografije nakazuje na spolnost, bi lahko govorili o kaznivem dejanju po 176. členu. Fotografiranje na javnem kraju namreč ni prepovedano, je pa odvisno od motiva osebe, ki fotografira, saj je zasebnost človekova pravica,« je še dodala Ciperle-Adlešičeva z GPU.
Novi posnetki vredni več
Mladoletniki so najpogosteje žrtve kaznivega dejanja po 176. členu, pravi sogovornica, a je tudi tukaj treba ločiti med tistimi, ki »zgolj« posredujejo gradivo, in tistimi, ki ga izdelajo sami. »Ti bodo material posneli ali fotografirali, obdelali in poslali oziroma objavili na spletnih straneh, kjer posamezniki, običajno pod vzdevki, objavljajo gradivo s spolnim izkoriščanjem otrok ali pa si ga z drugimi tam izmenjujejo,« razlagajo na policiji.
Lastno posnete in objavljene fotografije in posnetki imajo namreč na črnem trgu višjo vrednost od gradiva, ki je bilo že prej kje objavljeno in ga je videl že kdo drug. Večina gradiva s spolno zlorabo ali spolnim izkoriščanjem otrok je objavljena na spletnih straneh tujih ponudnikov, zato slovenska policija največ prijav prejme od tujih varnostnih organov.
Cilj nadaljnje preiskave je nato identifikacija žrtve s posnetka, nazadnje pa še identifikacija osumljenca. Po navedbah policije so takšne preiskave kompleksne, zahtevajo ekipno delo kriminalistov s širokim spektrom specifičnih znanj, mnogokrat pa morajo sodelovati tudi s kolegi iz tujine.
»Preiskave so lahko dolgotrajne. Pogosto se zgodi, da je treba pregledati in ovrednotiti več deset ali sto tisoč fotografij, ure in ure videozapisov ter drugega gradiva pri samo eni preiskavi,« še zaključuje Maja Ciperle Adlešič. Slovenska policija je lani obravnavala 13 kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja zoper mladoletne oškodovance, največ žrtev je bilo starih med sedem in 14 let. Precej več pa so obravnavali primerov kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Gre za široko paleto različnih kršitev, ki se kaznujejo za zaporom od šest mesecev do osem let. Leta 2022 so obravnavali 132 takih kaznivih dejanj zoper mladoletnike, lani pa kar 161.
