Za vsakega nekaj. Tako bi lahko na kratko strnili projekcijo rezultatov evropskih volitev na Nizozemskem, kjer so jih v četrtek kot prvi na stari celini spravili pod streho. Zmagalo je zavezništvo laburistov in zelenih, njihovi voditelji pa so pohiteli z izjavami, da to dokazuje trdoživost evropske levice in premagljivost skrajnih desničarjev. Protimigrantska populistična Stranka svobode Geerta Wildersa je namreč po zmagi na lanskih parlamentarnih volitvah zdaj končala na drugem mestu. A tudi njeni predstavniki govorijo o svojem silovitem vzponu, saj stranka pred petimi leti ni dobila nobenega evropskega poslanca.

Včeraj so imeli evropske volitve na Irskem, volišča so za dva dni odprli na Češkem, danes bodo volili na Slovaškem, Malti in v Latviji, za dva dni bodo volišča odprli v Italiji. Jutri pa bodo volitve še v preostalih dvajsetih članicah Evropske unije. Najdlje bodo volišča odprta prav v Italiji, do 23. ure, zato dotlej nikjer ne smejo začeti objavljati uradnih rezultatov. Tudi na Nizozemskem ne, dovoljena pa je objava rezultatov vzporednih volitev.

Obrat po parlamentarnih volitvah

Te kažejo, da bo osem od 31 nizozemskih poslancev dobilo zavezništvo laburistov (PvdA) in zelenih (GroenLinks) ter tako slavilo zmago, kar je sprožilo navdušenje v njihovih vrstah. Nizozemska je imela volitve novembra lani, ko je to zavezništvo osvojilo drugo mesto in za zmagovito Wildersovo stranko PPV zaostalo za osem odstotnih točk. Ta je zdaj končala na drugem mestu. »Kot proevropska stranka smo preostali Evropi pokazali, da zmaga radikalne desnice na teh volitvah ni zapečatena,« je dejal vodja laburistov, bivši evropski komisar Frans Timmermans. A vendar sta ti stranki, ki bosta v evropskem parlamentu sedeli v različnih političnih skupinah, skupaj dobili enega poslanca manj kot pred petimi leti, so pa zato proevropske stranke skupaj pobrale dve tretjini glasov.

»To je sporočilo elitam v Bruslju«

Toda veselili so se tudi na skrajni desnici. Wilders na zadnjih evropskih volitvah ni osvojil niti enega mesta v evropskem parlamentu, resda zaradi takratne konkurence na skrajni desnici s proruskim Forumom za demokracijo, ki je zdaj ostal praznih rok. Wildersova PVV je pozneje dobila en sedež v Strasbourgu zaradi brexita. Zdaj pa jih bo zasedala sedem. »To je zelo dober znak in tudi znak elitam v Bruslju, da se bodo stvari spremenile,« je dejal Wilders. »Nizozemski volilci so sporočili, da hočejo drugačno Evropsko unijo in močnejše nacionalne države. Ne prenašanja pooblastil Evropi, ampak ravno nasprotno,« je dodal.

Tudi zaradi tradicionalno razdrobljenega političnega prostora je mogoče, da vzporedne volitve niso povsem točne in se bodo razmerja še spremenila, ko bodo v nedeljo ob 23. uri objavljeni uradni rezultati. Težko pa bodo toliko drugačni, da bi obrnili na glavo očiten poraz nekaterih tradicionalnih bolj sredinskih strank, na čelu s krščanskimi demokrati in stranko VVD, ki jo je dolga leta vodil premier Mark Rutte.

Glavna skrb nizozemskih volilcev so bile migracije in azilna politika, so pokazale vzporedne volitve, volilna udeležba pa precej skromna pri 47 odstotkih. To pripisujejo tudi naveličanosti s politiko zaradi dolgotrajnega kupčkanja in sestavljanja vlade po lanskih parlamentarnih volitvah. Koalicijski dogovor so štiri stranke desno od sredine, v kateri je tudi Wildersova, sklenile po pol leta.