V novem glasbeno-gledališkem projektu Neandertalčeva piščal, zakaj potrebujemo glasbo, sploh? sta prvič moči združila multiinštrumentalist Boštjan Gombač in pisatelj Žiga X Gombač, ki je napisal scenarij. Pod režijo se podpisujeta Ivana Djilas in Luka Marcen, video je ustvarila Vesna Vega, mapiranje projekcije bo delo Boruta Vege.
Ekipa je ustvarila glasbeno pustolovščino za mlade, ki jo bogatijo animacije vesolja, osončja in nastanka življenja na zemlji, hkrati pa prinašajo, kot pravijo sami, nazorno zvočno in humorno potovanje povsem na začetek človeškega ustvarjanja. »Kaj vse je bilo potrebno, da se je zgodil čudež? Kdo vse je ta čudež hotel preprečiti? Je mar res šlo za dogodek vesoljnih razsežnosti in za vprašanje obstoja občega kozmičnega ravnovesja?« je le nekaj vprašanj, s katerimi so se ubadali. Zagotavljajo pa, da so zasnovali predstavo, ki je na moč poučna, pronicljiva, strokovna, z obveznim ščepcem humorja, tehničnimi začimbami ter seveda z obilico glasbenega znanja in predanosti.
Osrednji predmet in navdih za predstavo je seveda neandertalčeva piščal, šestdeset tisoč let stara piščal iz kraške jame Divje babe, ki so jo našli med arheološkimi izkopavanji leta 1995 in ki dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe. Obveljala je celo za najstarejše glasbilo na svetu in ima dragocenost svetovnega pomena. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi so potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni.
»Omenjeni predmet je ključnega pomena v človeški zgodovini. Z njim se je začelo umetniško izražanje, edinstvena dimenzija naše biti. Ravno umetniško izražanje je tisto, ki ponuja in poudarja globino, kritičnost ter refleksijo posameznika in družbe, kot edinstveno vrednoto pa ga izpostavlja tudi omenjena predstava,« še pravijo avtorji predstave.
Boštjan Gombač bo edini nastopajoči na odru. Njegovo delo sicer lahko zasledimo na približno stotih nosilcih zvoka. Zajema iz široke palete žanrov, od etna do resne glasbe. Ustvaril je glasbo za štirideset gledaliških predstav, petintrideset dokumentarnih filmov in za radijsko igro. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin, ter še na kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil. Žiga X Gombač pa je doslej napisal že ducat mladinskih romanov, nekaj stripov, pa tudi roman za odrasle. Spisal je tudi 180 pravljic, pesmic in stripov za otroke ter jih objavil tako v revijah kot knjigah.
