Kot je ob začetku naroka ugotovila predsednica petčlanskega senata, pogoji za izvedbo naroka niso izpolnjeni, saj so jih iz celjskega pripora obvestili, da zaradi kadrovskih težav in pomanjkanja pravosodnih policistov niso zmožni zagotoviti prisotnosti obtoženega na obravnavi. Ob tem so sodišče seznanili z možnostjo izvedbe naroka s pomočjo videokonference.
Sodnica Manček Šporin je po pooblastilu predsednice Okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli izkoristila prisotnost medijev na enem trenutno najbolj odmevnih sojenj ter prebrala izjavo, s katero je izrazila nezadovoljstvo nad aktualnimi razmerami.
»Če je še do pred kratkim veljalo, da obtoženec v priporu pomeni, da bo obravnava na sodišču zagotovo izvedena, se je v zadnjih mesecih to spremenilo. Neprivedba pripornikov zaradi kadrovskih težav v zaporih je postalo redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih,« je ugotavljala sodnica.
Kot je opozorila, so priporne zadeve po zakonu nujne ter zahtevajo prednostno obravnavo, ob tem pa je dodala, da izvedba videokonference ni rešitev za vsak primer. »Če je mogoče tako izvesti posamezni narok, pa na daljavo ni mogoče kakovostno voditi glavne obravnave. Obdolžencem je s tem onemogočen neposreden dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kakovostna obramba, sodnike pa se postavlja v položaj oddaljenih 'online' odločevalcev v imenu ljudstva,« je dejala Manček Šporin.
Sodnica je poudarila, da zapori delujejo v sklopu ministrstva za pravosodje, ki je z ustrezno kadrovsko politiko dolžno zagotoviti nemoteno delovanje pravosodnega sistema. »Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem - kdo bo kriv takrat,« je še dodala sodnica.
Mati otroka ni priznala krivde
Na aprilskem naroku se 36-letna mati ni hotela izjasniti o krivdi, medtem ko njen 39-letni partner na marčnem naroku krivde ni priznal.
Obtožnica sicer materi umrlega otroka in njenemu partnerju očita štiri kazniva dejanja. To so povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje mladoletnih oseb, surovo ravnanje ter promet s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih obtožena prodajala tako mladoletni osebi kot tudi osebam, ki so bile v procesu odvajanja.
Še ne dve leti star deček je 20. junija lani umrl zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini. Po oceni tožilca Jošta Jeseničnika je bil otrok več ur v pregretem vozilu in ob tem privezan v otroškem sedežu, zato je prišlo do odpovedi tako možganov kot srca in je otrok umrl.
Po besedah tožilca je otrok živel v neprimernih razmerah, saj so bile v hiši prepovedane droge, do katerih je imel dostop. Otrok je imel zanemarjeno zobovje, ogrožen je bil tudi njegov zdrav razvoj, je dejal.
