Da je politični teren razburkan, je premier Robert Golob dognal kmalu zatem, ko je vanj zajadral kot burja, katere posebnosti so med drugim tudi glasno žvižganje, tenko piskanje in zaletavo zaganjanje. Navzočnost, vztrajnost in nagajivost muhastih vetrov, ki v politiki neprestano krožijo navzgor in navzdol, se obračajo levo in desno, je Golob začutil razmeroma hitro. Prepričana sem, da zmore tovrstni vetrni zmešnjavi kljubovati edinole pameten, bistroumen in zdravorazumski človek s sposobnostjo zavzetega stremljenja k iskanju poti za umiritev in obnovitev sožitja, sobivanja in sodelovanja.

Zatorej, Robertu Golobu in njegovi ekipi priznavam skrb, ker se spoštljivo in strpno, s pogumom in zanosom trudijo zapolniti zevajočo praznino, zakrpati luknje in zamašiti razpoke, nastale v družbi, predvsem v času epidemije covida-19, pa tudi sicer. To resnično ni mačji kašelj. Dovolim si tole primerjavo: če nas danes sem ter tja prepihava burja, nas je včeraj opustošil orkan.

Janez Janša je med epidemijo – kot že večkrat dotlej – brezobzirno razklal družbo in jo z neizmerljivo hitrostjo orkana vzel za talko. Takrat nismo mogli (razen redkih izjem) sploh predvideti razsežnosti storjene škode. Zdaj je večinoma vse kristalno jasno. Janševi preizkusi človeške trpežnosti z nerazumnim nadzorom, zastrašujočo kontrolo in nezakonitimi ukrepi so uničujoče vplivali na nas, naše odnose, našo srečo, predvsem pa na naše zdravje.

Naj zaključim: za vse večne čase si zapomnimo, da burja vedno silovito in izzivalno botruje vremenskim razmeram, zaradi česar je pravzaprav znanilka lepega vremena. In nikdar ne pozabimo, da orkan z grozljivo močjo ustvarja take izredne razmere, da mu niti božja pomoč ne pomaga, da na svoji rušilni poti vsaj za malenkost ne pojenja.

Tatjana Lanjšček, Ljubljana