Argentinski senat je z minimalno večino 37 glasov za in 35 proti sprejel neoliberalen paket gospodarskih ukrepov predsednika Javierja Mileia, ki hoče tako spodbuditi tuje naložbe in potegniti argentinsko gospodarstvo iz recesije. Znižali se bodo pokojnine in davki za vlagatelje, skoraj odpravila pa delovna zakonodaja. »Kot v 19. stoletju delojemalec ne bo imel več nobenih pravic,« pravi opozicijski senator Mariano Recaldo. Med sredino razpravo v senatu so v Buenos Airesu ves dan potekali protesti. Množice so poskušale prebiti policijski živi zid, nekateri so tudi metali molotovke in zažigali avtomobile, policija pa je uporabila solzivec, gumijaste naboje in vodne topove, tako da je bilo veliko ljudi ranjenih, tudi pet poslancev opozicije in dvajset policistov, najmanj petnajst protestnikov so aretirali. »Ne morem verjeti, da razpravljamo o zakonu, ki nas vodi sto let nazaj,« je dejal eden od protestnikov, 55-letni odvetnik. Iz urada predsednika države so obsodili poskus »teroristov, da bi s palicami, kamni in granatami izvedli državni udar«.

Inflacija še vedno ena najvišjih na svetu

Mileia, 53-letnega skrajno desnega ekonomista, so novembra lani izvolili za predsednika države sredi hude gospodarske krize. Inflacija, ki se je aprila sicer že precej znižala, je trenutno na letni ravni še vedno 290-odstotna in ena najvišjih na svetu. Če je leta 2017 četrtina Argentincev živela pod pragom revščine, jih danes že več kot polovica, v naslednjih mesecih pa jih bo zaradi padca BDP in neoliberalnih reform še več. Že decembra je Milei izvedel 54-odstotno devalvacijo pesa, sprostil cene in najemnine, za polovico znižal subvencije za transport in energijo, za polovico zmanjšal število ministrstev, znižal socialno pomoč, ustavil javna naročila, sploh zmanjšal proračunske izdatke na vseh področjih, vsega skupaj za 10 odstotkov, tudi s tem, da je odpustil 50.000 zaposlenih v javnem sektorju. A vse to zategovanje pasu, ki je sicer odpravilo proračunski primanjkljaj, pomeni manj potrošnje in padec gospodarske aktivnosti, tako da je recesija samo v prvem trimesečju znašala 5,3 odstotka.

Gospodarstvo ne okreva

Zato ni (še) nobenih znamenj, da bo gospodarstvo okrevalo. Prav temu je sicer namenjen sedanji zakonski paket ukrepov. Mileiev minister za gospodarstvo Luis Caputo pravi: »Zakon bo omogočil in pospešil izboljšanje stanja gospodarstva.«

Sprva paket ukrepov ni šel skozi 72-članski senat, ker je bilo razmerje med za in proti 36:36. A se je v sredo premislila konservativna predsednica senata Victoria Villarruel. Dejala je: »Za Argentince, ki trpijo in nočejo, da bi njihovi otroci zapustili državo, bo moj glas za.« Zakon mora podpreti še spodnji dom argentinskega parlamenta. Že aprila je spodnji dom omilil Mileiev neoliberalni paket ukrepov, dodatno pa zdaj senat, sicer zanj ne bi dobil potrebne večine. Mileieva Svobodnjaška stranka je namreč v spodnjem domu šele tretja največja stranka, v senatu pa ima le sedem od 72 senatorjev. Ni še jasno, ali bo odobrena tudi privatizacija državne letalske družbe, železnic, pošte in javnega vodovoda.

V predsedniškem uradu so glasovanje senata pozdravili kot »zgodovinsko zmago argentinskega ljudstva in prvi korak k vzpostavitvi naše veličine«. Argentina je namreč v 20. stoletju dolgo sodila med deset najbogatejših držav na svetu, v času vladavine Juana Perona v letih 1944–1955 pa se je razmahnila socialna država, a je ta obremenjevala gospodarstvo, ki ni imelo tako visoke produktivnosti kot gospodarstvo v zahodni Evropi. 

Priporočamo