Smrt iranskega predsednika Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hossein Amir-Abdollahiana je za islamsko republiko hud politični udarec. Strmoglavljenje helikopterja v provinci vzhodni Azerbajdžan delno spominja na poljsko tragično nesrečo iz leta 2010, ko je pri strmoglavljenju državniškega letala pri Smolensku umrl poljski predsednik Lech Kaczynski in 95 ostalih visokih političnih predstavnikov države.
Če se bo strmoglavljenje predsedniškega helikopterja izkazalo zgolj kot tragična nesreča slabih vremenskih pogojev za let, Iran čaka prenos oblasti, ki se mora zgoditi po utečenih pravilih, čeprav takšnega primera v zgodovini Islamske republike Iran še ni bilo. Izrael je že zanikal, da bi stal za strmoglavljenjem helikopterja Raisija. Tako hiter odziv iz Tel Aviva kaže tudi na to, kako pregreta je regija s konflikti, in kakšen potencial nadaljnje eskalacije bi lahko imela smrt Raisija, če bi prišlo do napačnih ocen.
Preberite tudi: V Iranu potrdili smrt predsednika Raisija v strmoglavljenju helikopterja
Država je zadnjih pet predsednikov zamenjala po utečenih tirnicah na volitvah. Prva dva predsednika Islamske republike Iran sta pred to peterico medtem skupaj z državo doživljala turbulentne čase. Abulhasan Banisadr je bil denimo po dobrem letu vladanja junija 1981 odstavljen od parlamenta, ker naj bi postopal proti vplivnim klerikom, za katere je verjel, da ne bi smeli neposredno voditi države.
Z izvolitvijo njegovega naslednika Mohamada-Alija Radžaija Iran ni zaplul v mirnejše vode. Manj kot mesec dni je vladal državi, dokler ga s premierjem Mohamedom Džavadom Bnahonarjem konec avgusta 1981 ni doletel smrtonosni atentat. Svetovalec je med predsednika in premierja postavil kovček z eksplozivom, ki ga je razneslo ob odprtju. Kdo stoji za napadom, ni bilo povsem pojasnjeno, se pa je kot možen atentator omenjala skupina Iranski mudžahidi Irana, ki je hotela strmoglaviti novo islamsko vlado in postaviti svojo. Prav tako pa je obstajala možnost, da za napadom stoji določena struja v Islamski republikanski stranki, ki je bila ustanovljena za to, da pomaga pri vzpostavljanju in utrjevanju Islamske republike. Še tretji predsednik Irana, Ali Hamnej, ki sedaj zaseda mesto vrhovnega verskega voditelja, je državo pripeljal v mirnejše vode.
Prenos oblasti v Iranu se bo sedaj dogajal po utečenem scenariju. Raisijeva predsedniške posle prevzema 69-letni podpredsednik Mohamad Mokhber. Ta je tudi del tričlanskega sveta, ki bo skupaj s predsednikom parlamenta in vodjo sodstva organiziral nove predsedniške volitve v 50 dneh po predsednikovi smrti. Vendarle Iran vstopa v obdobje politične negotovosti. Pred različnimi strujami v iranski politiki je sedaj, da določijo svoje kandidate. Skrajni konservativni krogi, ki so v procesu potrjevanja predsedniških kandidatov s pomočjo Sveta varuhov na zadnjih predsedniških volitvah leta 2021 izločili vse alternativne struje – Raisi je nato proti protikandidatom Mohsenu Rezaiju in Abdilnaserju Hematiju prepričljivo zmagal z 72 odstotki prejetih glasov – tokrat utegnejo delovati povsem podobno. Raisi je bil predstavnik trše linije iranskih klerikov in kot najverjetnejši naslednik vrhovnega verskega voditelja Alija Hamneja eden izmed najmočnejših členov iranskega establišmenta, ki je v zadnjih letih s krvavim zatiranjem protestnikov za večje pravice žensk.
Regionalna sila Iran je v tem trenutku ranjena država. Vendar zaradi tega ni pričakovati, da se bo spremenila zunanja politika Irana - ne na Bližnjem vzhodu ne v širši soseščini osrednje Azije ne do zavezniške Rusije. Glavno besedo pri njenem oblikovanju bodo še naprej ohranili Hamnej in vojska. Razumljivo so nad Raisijevo smrtjo užaloščeni v »silah odpora« – Hezbolahu in Hamasu –, v sosednjem bratskem Iraku in tudi v Pakistanu, s katerim je Iran v minulih mesecih imel nekoliko težavnejše odnose zaradi medsebojnih napadov obeh držav na položaje odpadniških skupin na obmejnih območjih. Iran se trenutno nahaja v pogajanjih z ZDA tako o jedrskem programu kot o zmanjševanju nevarnosti regionalne eskalacije potem, ko so si z Izraelom prvič neposredno izmenjali napade. Nadaljevanje teh pogovorov zaradi volilnega procesa in tranzicije oblasti na predsedniškem mestu verjetno ne bodo ustavljeni.
Večja je trenutna negotovost zgolj na notranjepolitičnem področju pri vprašanju, kdo bi naslednik Hamneja, če bi ta nenadoma umrl in bi njegovega naslednika po ustaljeni proceduri moral določiti Svet strokovnjakov. Raisi je bil v očeh Hamneja priljubljeni naslednik. Po njegovi smrti tega še ni.
