Društvo kmetic Medvode že od leta 1984, ko je delovalo še kot aktiv kmečkih žena pri kmetijski zadrugi Medvode, povezuje ženske iz medvoške, vodiške in ljubljanske občine. Potem ko je bila rdeča nit društva sprva izmenjava kmetijskih informacij in izkušenj, so danes v njem zbrane predstavnice nežnejšega spola, ki se bolj ali manj ukvarjajo s kmetijstvom, imajo rade delo s prstjo ter so ob tem tudi družbeno aktivne in se rade poveselijo.
Društvo šteje okoli 40 članic, najstarejša je stara 95 let, srečanj pa se zelo rado udeležuje še nekaj drugih devetdesetletnih kmečkih gospa. »Pri nas ne poznamo dolgčasa. Kmetice med seboj delimo podobne vrednote, med nami se spletajo pristna prijateljstva. Poleg vsakoletnega občnega zbora so v našem koledarju tudi izdelava butaric, spomladanski izlet, piknik ob koncu šolskega leta, družinski izlet v hribe, kuharski tečaji, izdelava adventnih venčkov in peka dobrot za občinske dogodke,« je pojasnila predsednica Društva kmetic Medvode Petra Podgoršek.
Po rodu Kraševka, doma iz Štanjela, se je po poroki na družinsko kmetijo v Vojskem v občini Vodice preselila že pred 25 leti. Čeprav se lahko pohvali z univerzitetno izobrazbo in je po poklicu živilska tehnologinja, je zaposlena na domači kmetiji, kjer se ukvarja s prirejo mleka in pridelavo malin. Zase pravi, da je samozavestna kmetica, ki svoje delo opravlja z veseljem, in čeprav bi v kateri koli službi tehnologinje prejela več denarja in manj fizično delala, vseeno vztraja na domačih tleh. Pri delu ji popoldne in ob koncih tedna vselej priskočijo na pomoč tudi mož, njuni štirje otroci in tast.
Slab socialni položaj in prezrtost
Spomladi čaka predsednico društva še posebno veliko dela na kmetiji, ob vseh opravilih pa enkrat na teden peče tudi izvrsten kruh iz bele pšenične in pirine moke. »Biti kmetica je poslanstvo in poklic, ki obenem združuje in prepleta delo in družinsko življenje, kar je včasih težko. Ta poklic je treba imeti iskreno rad, kljub temu da ne gre za neko hudo romantiko,« meni Petra Podgoršek. Kot je poudarila, ženske danes na kmetijah niso več samo gospodinje, ampak se jih veliko ukvarja še s dopolnilnimi dejavnostmi, kar omogoča kmetijam dodaten zaslužek, pogosto skrbijo tudi za administrativne posle, kar jim vzame ogromno časa in energije.
Splošno stanje na kmetijah še zdaleč ni rožnato, na vprašanje, kakšen je odnos države do slovenskih kmetic, pa sogovornica pove, da se pogosto počutijo nevidne. »Zdi se, da se v državi na tem področju ohranja status quo. Resda se kmetice večinoma ne pritožujemo, ker to ni v naši naravi, a je dejstvo, da je socialni položaj žensk na kmetijah slab in prezrt. Veliko žensk na kmetijah namreč ni zaposlenih, ampak so vzdrževane družinske članice. Ko ostarijo, mnoge zato nimajo pokojnine. Gre za problem, o katerem se ne govori,« opozarja Podgorškova.
O neurejenem statusu kmetic je tekla beseda tudi na nedavnem praznovanju ob 40. obletnici delovanja Društva kmetic Medvode. Članice so ga priredile v Kulturnem domu Sora, kjer so se po bogatem kulturnem programu poveselile z družinskimi člani in ob dobrotah iz domače kuhinje.
