Paavo Nurmi velja za enega najboljših atletov vseh časov. Od leta 1920 do 1928 je osvojil devet zlatih in tri srebrne olimpijske kolajne, kar ga uvršča med najboljše olimpijske športnike vseh časov. Največji blišč je dosegel na olimpijskih igrah pred stotimi leti v Parizu, kjer je zmagal v teku na 1500 in 5000 m ter krosu, ekipno pa je s Finsko zmagal še na 3000 m in krosu. Štiri leta prej je bil v Antwerpnu olimpijski prvak na 10.000 m ter posamičnem in ekipnem krosu ter podprvak na 5000 m, leta 1928 v Amsterdamu pa je bil olimpijski prvak na 10.000 m, drugi pa je bil v teku na 3000 m z zaprekami in 5000 m. Eden njegovih največjih tekmecev je bil Ville Ritola, s katerim sta pred stotimi leti v Parizu dobila vzdevek leteča Finca, saj sta z izjemnimi uspeha poskrbela za eno najuspešnejših atletskih in športnih zgodb v olimpijski disciplini. Kljub vsemu je bil med igrami razočaran, saj ga Finci niso prijavili za tek na 10.000 m.
Nurmi se je rodil 13. junija 1897 v Turkuju in je bil prvi otrok v sedemčlanski družini. Šolo je pustil pri dvanajstih letih, ko je začel skrbeti za družino. Pri 15 letih so ga navdihnili olimpijski podvigi Hannesa Kolehmainena, ki je leta 1912 na igrah v Stockholmu osvojil tri zlate in srebrno olimpijsko kolajno, leta 1920 pa je bil tudi olimpijski prvak v maratonu. Tedaj se je Nurmi začel sistemsko pripravljati na največja tekmovanja. Razcvet je doživel med služenjem vojaškega roka, ko je postavljal finske državne rekorde. Leta 1923 je legendarni Finec postal prvi tekač, ki je imel v lasti svetovne rekorde v teku na miljo, 5000 m in 10.000 m, česar doslej ni ponovil noben tekač.
Izjemen tudi kot trener
Leta 1925 je imel Nurmi po izčrpavajoči turneji po ZDA, kjer je v petih mesecih nastopil na 55 tekmah, od tega 45 v dvoranah, težave s poškodbami, kar sta izkoristila Ville Ritola in Šved Edvin Wide, s katerima je do konca kariere bil boje, ki so navduševali ves svet. V drugi polovici 20. let 20. stoletja se je Nurmi preusmeril na daljše razdalje. Kako uspešen je bil, kažeta podatka, da je postavil svetovni rekord v teku na eno uro ter maratonu na 25 milj. V kontroverznem primeru, ki je zaostril odnose med Finsko in Švedsko ter sprožil odmevni primer pri Mednarodni atletski organizaciji (IAAF), je Nurmija pred igrami leta 1932 suspendiral svet IAAF. Dvomili so namreč o njegovem amaterskem statusu, zato so dva dni pred otvoritveno slovesnostjo njegovo prijavo v Los Angelesu zavrnili. Čeprav ni bil nikoli razglašen za profesionalca, je Nurmijeva izključitev postala dokončna leta 1934, zato se je upokojil.
Po koncu športne poti se je Nurmi posvetil trenerstvu. Med drugo svetovno vojno je zbiral sredstva za Finsko, delal pa je kot galanterist, gradbeni izvajalec in borzni trgovec. Postal je eden najbogatejših Fincev. Da je bil najbolj prepoznavni Finec v svetu, kaže dejstvo, da je leta 1952 na domačih olimpijskih igrah v Helsinkih prižgal olimpijski ogenj. Njegove metode treningov so vplivale na razvoj svetovne atletike, saj je uvedel strategijo enakomernega tempa ter se lotil analitičnega pristopa, zato je imel veliko zaslug za razvoj teka.
Na sprejemu v Beli hiši
Do leta 1925 je Nurmi zmagal na kar 121 zaporednih tekmah na različnih razdaljah, od teka na 800 m naprej. Njegov zmagoviti niz je na finalni tekmi naporne ameriške turneje prekinil Američan Alan Helffrich. Kako priljubljen je bil Paavo Nurmi v ZDA, kaže podatek, da ga je v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Calvin Coolidge. Zapisi pravijo, da je Nurmija ameriška turneja močno utrudila, imel pa je vse večje težave z revmo in ahilovo tetivo. Leta 1926 je opustil službo mehanskega inženirja in začel intenzivno študirati poslovanje. Ko je Nurmi začel trgovati z delnicami, je bil eden njegovih svetovalcev Risto Ryti, direktor Finske banke. Leta 1926 je Nurmi podrl svetovni rekord na 3000 m v Berlinu, ki ga je imel v lasti Edwin Wide. Mesec in pol kasneje je Nurmi izboljšal rekord v Stockholmu, čeprav je Nils Eklöf večkrat poskušal upočasniti njegov tempo, da bi pomagal Widu. Nurmi je bil tako jezen na Švede, da je izjavil, da ne bo nikoli več tekmoval z Eklöfom. Leta 1927 so ga finski uradniki izključili iz mednarodnega tekmovanja, ker ni želel tekmovati proti Eklöfu na finsko-švedski mednarodni tekmi.
Nurmi je bil med letoma 1932 in 1935 tri leta poročen s socialistko Sylvi Laaksonen, ki ni želela, da bi njun sin Matti postal tekač, kar se je pozneje vendarle zgodilo. Nurmi je med aktivno kariero prisegal na finsko športno masažo in savnanje. Finski savni je pripisal zasluge za svoje nastope med pariškim vročinskim valom leta 1924. x
