Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v govoru pred obema domovoma ameriškega kongresa zavračal vse kritike na račun ravnanja svoje države v Gazi, protestnike proti njemu in ravnanju vojske označil za »bedake pod vplivom Irana«, ki da financira proteste tudi v ZDA, ter dejal, da mora Izrael po koncu vojne ohraniti varnostni nadzor v Gazi, da nikoli več ne bi postala grožnja judovski državi.
Uro dolg kljubovalen govor so kongresniki in senatorji redno prekinjali z aplavzi, pogosto stoječimi. A dvorana ni bila polna. Govor je bojkotiralo približno štirideset demokratskih kongresnikov, tudi nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki je ocenila, da je vabilo Netanjahuju neprimerno, in najmanj devet demokratskih senatorjev. Dick Durban je dejal, da podpira Izrael, ne bo pa ploskal Netanjahuju. Bernie Sanders je rekel, da bi morali odločno obsoditi njegovo politiko v Gazi in zavračanje rešitve dveh držav.
Prehitel Churchilla
Pobudo za povabilo Netanjahuju je dala republikanska stranka v prizadevanjih za poudarjanje svoje podpre Izraelu, kasneje pa so se mu pridružili tudi demokrati v kongresu. Včeraj je tako postal tuji državnik z največ govori v ameriškem kongresu, enim več od nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla.
Netanjahu je boj Izraela s Hamasom, Hezbolahom in jemenskimi Hutiji opisal kot borbo proti Iranu in s tem branjenje Amerike. Dejal je, da je spopad Izraela s Hamasom »spopad med tistimi, ki poveličujejo smrt, in tistimi, za katere je življenje sveto«, kar bo najbrž naletelo na kritike tistih, ki izraelski vojski očitajo več kot 39.000 ubitih Palestincev v Gazi. Tem je Netanjahu z odra namenil trditev, da nobena druga vojska v nobeni vojni ni posvečala toliko pozornosti zaščiti civilistov in da bi morali ločevati med tistimi, ki ciljajo vojake, in tistimi, ki ciljajo civiliste, misleč na Hamas.
Netanjahu, za katerega je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča predlagal izdajo zapornega naloga zaradi vojnih zločinov, je dejal, da želi sodišče »Izraelu nadeti okove«. Zavezništvo svoje države z ZDA je opisoval kot ključno za obrambo demokracije in zahodne civilizacije ter napovedal boj do končne zmage nad Hamasom.
Na ulicah tudi solzivec
Na nogah pa je bila tudi ulica. Ob govoru so pred kongresom potekali glasni protesti različnih skupin, od Židovskega glasu za mir do Centra palestinsko-ameriške skupnosti. Zahtevali so prekinitev ognja v Gazi, dogovor za izpustitev talcev v rokah Hamasa in konec okupacije Gaze. Varnost je bila zelo poostrena, več cest so zaprli in postavili visoke ograje. Prišlo je do nekaterih izgredov in policija je uporabila solzivec.
Majska anketa Ipsosa je pokazala, da ZDA po mnenju 38 odstotkov Američanov Izraelu nudijo preveč podpore, 40% jih meni, da ravno prav, 20 odstotkov pa, da premalo. Anketa Pew Research Centra istega meseca med ameriškimi Judi je pokazala, da jih 62 odstotkov ravnanje Izraela v Gazi označuje za sprejemljivo, 33 odstotkov pa za nesprejemljivo.
Protesti proti Netanjahuju so v času govora potekali tudi v Izraelu. Svojci talcev mu očitajo, da vojno nadaljuje zaradi svojega političnega preživetja, saj mu vsi analitiki napovedujejo težave, ko je bo enkrat konec.
Netanjahu tudi s Harrisovo
Netanjahu se bo v četrtek v Beli hiši srečal s predsednikom Joejem Bidnom. Pogovori med njima so bili predvideni že v torek, pa so jih prestavili zaradi Bidnove okužbe z novim korovanirusom. Prav tako danes se bo Netanjahu srečal s podpredsednico in verjetno predsedniško kandidatko demokratov Kamalo Harris, ki je včeraj ni bilo v kongresu, čeprav je predsednica senata. Dejala je, da je imela že mnogo prej predvideno udeležbo v Indianapolisu na srečanju organizacije Zeta Phi Beta Sorotity, društva (sestrstva) temnopoltih žensk, ki je staro več kot sto let. V ZDA se precej ugiba, da ima Harrisova, ki je sicer poročena z Judom, ostrejša stališča do Netanjahuja od Bidna.
Netanjahu bo v petek na Floridi na pogovorih z republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom.
