Mesec v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je vlada sprejela 24. aprila, ocenjuje kot ustrezno podlago za dejavna pogajanja s socialnimi partnerji, ki se bodo v okviru posebne skupine znotraj Ekonomsko-socialnega sveta začela septembra. V skladu z izhodišči ostaja za upokojitev pogoj pri delovni dobi 40 let, starostni pogoj pa se bo od leta 2028 postopoma zvišal za dve leti.

»Če se kot družba staramo in se število upokojencev zvišuje hitreje od števila aktivnih, so rešitve poviševanje prispevkov za pokojnine, zviševanje starostnega pogoja, ali zniževanje pokojnin. Zadnja možnost je zame povsem nesprejemljiva in ne bi nikoli pristal na kaj takega. Prvi dve možnosti pa predlagana pokojninska reforma v bistvu vključuje,« je dejal.

Upokojitvena starost za tiste, ki niso delali 40 let, bi se tako od leta 2028 do leta 2035 podaljševala z zdajšnjih 65 na 67 let. Tisti, ki so začeli delati prej in bodo imeli zato tudi 40 let delovne dobe prej, pa se bodo lahko upokojili mlajši, a ne mlajši kot 62 let, medtem ko zdaj ta meja znaša 60 let. 

»Izjema so tisti, ki so začeli delati zelo zgodaj. Sicer pa je to naš cilj: da začnemo delati prej, da bomo lahko šli v pokoj pred 67. letom starosti,« je še poudaril.

V povezavi s prispevki je spomnil, da predlagajo izenačitev prispevka, ki ga plačuje delodajalec, in prispevka, ki ga plačuje delavec. Tretji predlog se nanaša na drugi pokojninski steber. Tu bi izbrali sistem, ki je v angleščini znan kot matching contributions. Kolikor bi zaposleni dodatno vplačeval vanj za svojo pokojnino, toliko bi dodatno prispeval tudi delodajalec.

Na ministrstvu so imeli pri pripravi predloga v mislih tudi, kako starejšemu delavcu prilagoditi delovno mesto. »Zame je bistveno, da se ob tej prilagoditvi delovnih mest pogovarjamo predvsem o tem, kako bi zagotovili, da se izkušnje starejših zaposlenih prenašajo na mlajše,« je pojasnil in dodal: »Zaradi našega odnosa do starejših zaposlenih kot do tistih, ki naj bi samo še čakali na pokoj, imamo v Sloveniji veliko luknjo.«

Po njegovem je za dobro delujoč pokojninski sistem pomembno, da mlajši hitreje vstopajo na trg dela. Po aktualnih podatkih so zdaj pri prvi zaposlitvi stari 23,8 leta, kar je sorazmerno hitro. »Tako da ta slika sploh ni slaba,« je zadovoljen. 

Oblikovanje pokojninske reforme po ministrovem zagotovilu poteka skupaj s pripravo zdravstvene reforme ter z ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe in trga dela. Po njegovem prepričanju ima Slovenija vse možnosti za oblikovanje ureditve, kjer bodo ljudje tudi po 65. ali 70. letu čim bolj zdravi, kjer bo vsak, ki je oddelal 40 let, prejel pokojnino, ki bo pomenila življenje nad pragom tveganja revščine, in kjer bo vsak takrat, ko ne bo mogel več poskrbeti zase, dobil dolgotrajno oskrbo.