»Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oziroma zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot običajno pljučnico,« je obolele pozvala infektologinja s Klinike Golnik Barbara Bitežnik.

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja je že prejšnji teden opozoril, da so na Gorenjskem v zadnjem mesecu zaznali več primerov bolezni zajčje mrzlice. Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja. Večina je povezanih z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena. Tudi na Kliniki Golnik so opozorili, da je večina okužb povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujejo, da pri spravilu sena uporabljajo FFP3 zaščitno masko. Navadna kirurška maska namreč ne zadostuje.

Bolezen se med ljudmi ne prenaša

Poleg zajcev in klopov lahko bolezen prenašajo tudi muhe, bolhe, uši in komarji, so navedli na Kliniki Golnik. Ljudje lahko zbolijo tudi z vdihavanjem okuženega prahu in z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil ter okužene vode. Bolezenski znaki se običajno pojavijo od tri do šest dni po okužbi. Ti se razlikujejo glede na vstopno mesto bacila. Če je ta vstopil v telo prek vboda klopa ali pika komarja, imajo pacienti na vbodnem mestu razjedo. Če bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali, predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo, imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, pa lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice.