Cheatle je priznala, da se je 13. julija ob poskusu atentata bivšega predsednika ZDA zgodil največji spodrsljaj tajne službe v zadnjih desetletjih. Kljub temu direktorica ne kaže namena, da bi položaj zapustila.

Očitke republikancev, da je se tajna služba odrekla dodatnim virom za zaščito Trumpa, zanika. »Stopnja varnosti, zagotovljena nekdanjemu predsedniku, se je povečala že pred kampanjo in vztrajno narašča z razvojem novih groženj,« je dejala. »Naše poslanstvo ni politično. Gre dobesedno za vprašanje življenja in smrti,«.

Republikancev s svojim zagovorom ni prepričala. »Trdno sem prepričan, da bi morali odstopiti,« ji je rekel republikanec iz Kentuckya. »Tajna služba ima tisoče zaposlenih in opravlja z velikim proračunom. Zdaj je postala obraz nesposobnosti.«

Predstavnik demokratov Gerry Connolly pa je izrazil skrb nad vse pogostejšimi spopadi z orožjem. »Nesprejemljivi incidenti, kot je ta, poudarjajo dejstvo, da smo vse bolj polariziran narod, ki doživlja povečane politične napetosti,« je povedal tekom zaslišanja.

Poskus atentata razburil ameriške politike

Incident, na katerem je naboj 20-letnega strelca oplazil Trumpovo uho in ubil udeleženca, je razburil ameriške zakonodajalce. Po njihovem mnenju je do nesreče prišlo zaradi varnostnih napak tajne službe, ki je zadolžena za varovanje najvišjih državnih funkcionarjev. Pravosodni odbor predstavniškega doma je prejšnji teden izjavil, da ima dokaze, da tajna služba ni imela ustreznih virov za Trumpov shod zaradi pomanjkanja osebja, ki sta ga povzročila tekmovalna predvolilna kampanja v Pittsburhu z Jull Biden in vrh Nata, ki je potekal nekaj dni pred tem v Washingtonu.

V sredo bo pred pravosodni odbor stopil še direktor FBI Christopger Wray.