V zdravniški zbornici so s predstavniki drugih zdravstvenih delavcev z zbranimi 7561 podpisi v DZ vložili predlog spremembe kazenskega zakonika za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev.

Nasilje nima prostora v domovih ali na delovnih mestih, še posebej ne na tako občutljivih, kot je zdravstvo, pravi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček. Kot je pojasnila, trenutna ureditev zdravstvenim delavcem, ki so žrtve fizičnega napada brez večjih poškodb, ne omogoča pregona storilcev s pomočjo državnega tožilstva. Zdravstveni delavci lahko tako proti pacientom, ki jih oklofutajo, zbrcajo, pljunejo ali jih zmerjajo, sprožijo le osebno tožbo na lastne stroške, medtem ko je tožilstvo pristojno za pregon le ob hujših fizičnih poškodbah.

Po predlogu bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, s čimer želijo pobudniki prispevati k manj nasilni družbi.

Podatki fakultete za varnostne vede iz leta 2019 in podatki, ki jih zbira zdravniška zbornica, po njenih navedbah kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. »Zato smo veseli, da so državljani Slovenije prepoznali pomen in tehtnost tega našega predloga, ki pravzaprav pomeni, da bomo omogočili varno okolje za obravnavo pacientov,« je izpostavila Kopčavar Guček.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je medtem poudarila, da se medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina velikokrat znajdejo na prvi bojni črti. Prepričana je, da uspešno zbrani podpisi za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca dokazujejo, da lahko vsi zdravstveni delavci s skupnimi močmi sooblikujejo bolj kulturno, bolj prijazno in manj nasilno družbo.

Veselje ob končani akciji je izrazila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je predlog spremembe kazenskega zakonika označila za kamenček v mozaiku urejanja razmer v zdravstvu.

Zdravstveni delavci lahko pacientom najbolje pomagajo, kadar delajo v varnem okolju, je prepričana tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Upa, da je ta akcija zbiranja podpisov širši javnosti sporočila, da nasilje nikoli ni rešitev, hkrati pa bo odločevalce opomnila, da so za maksimalno zmanjšanje nasilja v zdravstvu in družbi potrebni tudi različni sistemski ukrepi.

Nasilje v družbi ne bi smelo biti dopustno nikjer, je poudaril travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger. Izpostavil je, da je nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se ne morejo umakniti na varno, zavržno dejanje, ki mora biti tudi v Sloveniji sankcionirano podobno, kot je trenutno v Nemčiji, Angliji, Makedoniji in na Hrvaškem.

"Striktno in pravično kaznovanje je izjemnega pomena"

Na pravosodnem ministrstvu obsojamo vsakršno obliko ravnanj z elementi nasilja nad komerkoli, tudi zdravstvenim osebjem. Dejanja, uperjena  zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper čast in dobro ime, so  inkriminirana v obstoječi kazensko pravni zakonodaji in vsako prijavo suma storitve kaznivega dejanja na škodo kogarkoli je potrebno obravnavati z vso resnostjo. Pri umeščanju novih kaznivih dejanj pa je potrebno postopati previdno, tudi z gledišča preprečevanja diskriminacije katerekoli poklicne skupine. Nasilja zoper zdravstvene delavce ne bo mogoče uspešno preprečiti z novimi instituti kazenskega prava, ki praviloma pomenijo sankcijo za že storjeno protipravno dejanje. Striktno in pravično kaznovanje je tako izjemnega pomena za učinkovito kaznovalno politiko.  Zakonodajni predlog bodo na pravosodnem ministrstvu skrbno proučili, so sporočili.