»Naša demokracija je napadena od znotraj in od zunaj, zato je ključnega pomena, da demokratične sile stopijo skupaj in branijo našo demokracijo,« je kot enega izmed svojih ključnih ciljev v naslednjih petih letih po vnovični izvolitvi opredeljevala nova-stara predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. V evropskem parlamentu jo je po predstavitvi njenih prednostnih nalog za novi mandat potrdil 401 poslanec, proti jih je glasovalo 284. Pred petimi leti je bila izvoljena zgolj z osmimi glasovi več, kot jih je potrebovala. Zdaj je bil ta razkorak v njen prid kar 40 poslanskih glasov, in to kljub temu, da so številni poslanci iz njene Evropske ljudske stranke (denimo vsi štirje poslanci SDS) ter koalicijskih socialistov in demokratov (S&D), liberalcev Prenovimo Evropo in Zelenih napovedovali, da bodo glasovali proti njej.
Z njeno izvolitvijo se začenjajo postopki izbire komisarskih kandidatov, ki jim namerava Ursula von der Leyen do septembra dodeliti resorje. Napovedala je, da se bo zavzemala za spolno uravnoteženo komisarsko ekipo. Komisarji bodo dobili tudi nekatere nove funkcije. Izpostavila je tri. Eden od komisarjev bo bedel nad stanovanjsko politiko in se spopadal s stanovanjsko krizo. Drugi bo poskušal spodbujati regionalno stabilnost in sodelovanje v Sredozemlju, tretji pa se bo ukvarjal z medgeneracijsko pravičnostjo in v oblikovanju politik zagovarjal predvsem interese prihodnjih generacij.
Ursuli von der Leyen so po potrditvi v evropskem parlamentu čestitali številni svetovni in evropski voditelji. Njen sorojak, nemški kancler Olaf Scholz, je njeno ponovno izvolitev razumel kot dokaz sposobnosti ukrepanja v Evropski uniji, zlasti v težkih časih. »Evropejci od nas pričakujejo, da bomo Evropo povedli naprej. Naredimo to!« Predsednica komisije je visoko podporo ob ponovni izvolitvi razumela kot dobro podlago za naslednjih pet let. Danes 65-letna političarka, nekdanja socialna in obrambna ministrica Nemčije, bo evropsko komisijo vodila do leta 2029.
Odločilni glasovi Zelenih
Čeprav so volitve potekale tajno, je iz rezultata – dobila je 401 glas – vendarle mogoče sklepati, da je dobila precejšen delež poslanskih glasov po novem štiričlanske koalicije, ki skupaj na papirju v 720-članskem evropskem parlamentu premore 454 poslanskih glasov. Kot je pozneje priznala nova stara predsednica, je bila prav podpora Zelenih ključna za njeno izvolitev.
Ob tem je zanimivo, da se za podporo Nemki niso odločili poslanci Bratov Italije Giorgie Meloni, ki jo je von der Leynova v minulih mesecih snubila za podporo pri naslednjem glasovanju. »Glasovanje za Ursulo von der Leyen bi pomenilo nasprotovanje nekaterim našim načelom,« je po glasovanju povedal Nicola Procaccini, sopredsedujoči skupini ECR.
Očitno so se vezi med Giorgio Meloni in Ursulo von der Leyen razrahljale, potem ko Melonijeva kljub izboljšanemu rezultatu na evropskih volitvah ni bila pripuščena k pogajanjem o razdelitvi vodilnih položajev v Evropski uniji. Iz vrst liberalcev, socialistov in tudi Zelenih pa je bilo jasno sporočeno, da »cordon sanitaire«, nesodelovanje s skrajno desnico, velja tudi za stranko Giorgie Meloni oziroma ECR. V EPP sta sicer tako vodja stranke Manfred Weber kot Ursula von der Leyen Brate Italije pod taktirko Melonijeve razumela kot proevropsko, vladavini prava in podpori Ukrajini naklonjeno stranko in s tem kot tako, s katero je sodelovanje mogoče.
Da bodo glasovali proti Ursuli von der Leyen, so napovedali v preoblikovanih novih skrajno desnih skupinah evropskega parlamenta, Patriotih Evrope in Evropi suverenih narodov. Tudi v Evropski levici so glasovali proti, ker jo vidijo kot obraz varčevalne politike, zagovornico bogatih in večje nepravičnosti. Nasprotovali so ji tudi zaradi njenih stališč do Gaze in netransparentnosti pri naročanju cepiv proti covidu.
Oblikovanje nove komisije
Njena prva naloga po izvolitvi bo oblikovanje nove evropske komisije. Napovedala je, da bo države povabila, naj pošljejo imena komisarskih kandidatov – nekatere morda nameravajo imenovati že obstoječe komisarje za vnovično potrditev v komisiji, od tistih, ki bodo predlagale nove kandidate, pa pričakuje tako moškega kot žensko kandidatko.
To očitno velja tudi za Slovenijo, ki se je odločila za kandidata predlagati nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Avgusta se bo predsednica evropske komisije pogovarjala s predlaganimi kandidati in jim nato do septembra dodelila komisarska mesta. Sledila bodo zaslišanja komisarskih kandidatov v pristojnih odborih evropskega parlamenta, zatem pa bo na vrsti potrjevanje komisije na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu.
Preberite tudi: Cirkus v evropskem parlamentu po izvolitvi von der Leyen: Potrebujemo eksorcista!
