Inon in Sarah sta se prvič srečala šele po terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra, ko je Sarah pisal takrat še neznancu Inonu in mu v pismu izrekel sožalje za njegovo ubito družino v Hamasovem napadu.

Inon se je povezal s Sarahom, ki je sicer zaradi posledic mučenja v izraelskem zaporu izgubil svojega starejšega brata Taiseerja. Začela sta sodelovati v javni kampanji proti sovraštvu med narodoma in v želji po spravi govorila s številnimi sonarodnjaki in mediji. Skupaj z drugimi somišljeniki želijo doseči mir od morja do reke.

Pred dnevi sta organizirala prvo mirovno konferenco civilne družbe, sledile bodo še nove. Palestinci, ki pogosto ne vidijo, da je tudi na izraelski strani del družbe zainteresiran za mir, naj bi tako dobili znamenje, da sogovornik v izraelski družbi zanje obstaja. »Ugrabili so nas skrajneži na obeh straneh, ki jim je všeč prelivanje krvi, maščevanje in ubijanje. Zdaj je naš čas, da pripravimo alternativo – ideološko in politično –, ki bo spremenila diskurz, in to tudi počnemo,« razlaga Inon, ki je v oktobrskem napadu izgubil oba starša.

Abu Sarah se strinja in meni, da prav civilne iniciative, kot je njuna z Inonom, kažejo na to, da kljub drugačnim zagotovilom izraelskih vlad na drugi strani je palestinski partner. »Obstoj Maoza in mene je največja grožnja skrajnežem, ki trdijo, da so vojna, bombardiranje in pobijanje edini način. Prikazujemo, kakšna je alternativa, kako bo videti pot do miru. Ko ljudje najdejo stičišče, je to največji protistrup za ekstremizem,« še pravi Abu Sarah.