Poletje je čas, ko se ljudje pogosteje kot sicer zadržujejo na prostem, posedajo v lokalih in se nič hudega sluteč družijo. A previdnost pri tem ni odveč. V začetku julija so policisti tako poročali o neljubem dogodku v eni od ljubljanskih restavracij, ki se je zgodil okoli 23. ure zvečer, a se je za gostjo lokala, po zaslugi prisebnega natakarja in občanov, končal brez škode. Moški, ki je bil v družbi še ene osebe, je namreč gostji lokala ukradel torbico in zbežal. Natakar je stekel za njim, nakar je moški torbico odvrgel. Na kraj je prispelo več policistov, ki so kmalu zatem prijeli 35-letnega Tunizijca in mu za čas zbiranja obvestil odvzeli prostost. Ob tem se je policija občanom, ki so pomagali najti in prijeti osumljenega, zahvalila za njihovo pomoč ter pozornost. Za policiste je ključen dober opis storilca.
V tem primeru sicer ni šlo za tipični primer žeparstva, temveč za drzno tatvino, kamor se uvršča tudi klasično žeparstvo. Zaradi drzne tatvine so policisti aprila letos kazensko ovadili tudi dve Hrvatici, 19-letnico in mladoletnico, ki so ju opazili med patruljiranjem v središču Ljubljane in postali pozorni na njuno početje. Tatici sta dvema oškodovankama iz torbice ukradli denarnici. Ko so ju policisti prijeli, so pri njiju našli in zasegli ukradene predmete, ki so jih nato vrnili oškodovankama. So se pa žeparji in žeparke pred časom domislili še malo drugačne taktike, da bi bile manj opazni. Oblekli so se podobno turistom, zlasti iz Azije, in se pomešali mednje, vendar so turistični vodniki to na srečo opazili in jih razkrinkali. »Policija redno spremlja vse varnostno zanimive dogodke, jih smiselno razvršča in povezuje v sklope ter analizira. S tem lahko določimo teritorialno in vsebinsko povezane varnostne pojave, ki imajo podoben temelj, na tej podlagi pa nato načrtujemo svoje aktivnosti. Med temi varnostnimi pojavi so tudi žeparji, ki v Sloveniji delujejo predvsem na območju središča Ljubljane,« je razložila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi.
Eden žrtev zamoti,
drugi jo okrade
V poletnih mesecih, ko je v mestu več skupin turistov, policisti povečajo število patrulj. Več se jih na teren odpravi tudi v civilnih oblačilih, saj so tako manj opazni in lažje opazujejo okolico, prav tako je več vodnikov službenih psov in policistov na konjih. Še posebno so pozorni na točke, kjer se turisti pogosteje zadržujejo. Takšni sta denimo železniška in avtobusna postaja, pa tudi drugi, bolj oblegani trgi in ulice. »Takšno delo bomo nadaljevali tudi v prihodnje in na kritična območja vselej napotili zadostno število policistov, tako zaradi preprečevanja in zaznavanja kot tudi obravnave vseh odklonskih pojavov. Pri tem določene policijske uprave, denimo Policijska uprava Ljubljana, po potrebi sodeluje z drugimi policijskimi upravami, izkoriščamo pa tudi pomožne policiste,« pravi Ciperle-Adlešičeva. Kot še poudarjajo na policiji, imajo žeparji zelo radi točke, kjer se ljudje gnetejo, saj tako hitreje pride do tesnega stika z žrtvami. Značilno zanje je tudi, da eden od žeparjev zamoti osebo, drugi sostorilec pa ji medtem spretno izmakne denarnico. Običajno delujejo v manjših skupinah, po dva do največ pet oseb, ki imajo med seboj natančno določene vloge. »Velikokrat k temu pritegnejo tako ženske kot otroke. Le izjemoma žeparji delujejo sami, saj to ni njihov način delovanja,« izkušnje povzemajo na policiji, kjer svetujejo ljudem, naj nikoli ne nosijo s seboj večjih vsot gotovine, niti z gotovino ne plačujejo, paziti pa je treba tudi na plačilne kartice. Osebno prtljago nosite čim bolj ob telesu, ročna torbica naj bo vedno zaprta z zadrgo ali kako drugače, sploh pa je v čakalnici ali lokalu nikoli ne pustite brez nadzora. Predvsem pa se velja izogibati množici in bodimo pozorni na mimo vozeče motorje ter kolesa, še svetujejo policisti. Dodajajo, da vas pred nepridipravi lahko varujeta le nenehna pozornost in zdrava mera nezaupanja v ljudi.
Slovenska policija prav tako sodeluje v okviru evropskega preventivnega projekta Ustavimo žeparje (angleško Stop pickpockets), s katerim želijo spodbuditi samozaščitno ravnanje pri ljudeh in jih opozoriti na prisotnost žeparjev. Gre za vseevropsko akcijo preprečevanja žeparjenja na vlakih, pri kateri je nemška policija združila prizadevanja več evropskih držav. V preventivni akciji sodelujeta tudi Europol in Railpol, v Sloveniji pa so poleg policije pri projektu aktivne tudi Slovenske železnice. Projekt je sicer naravnan predvsem na preprečevanje žeparjenja na železniških postajah, vendar opisane načine žeparjenja storilci uporabljajo povsod, kjer je večja gostota ljudi.
Letos več tovrstnih
kaznivih dejanj
Policija je lani pri nas zaznala 44 primerov žeparstva, od tega so enajstkrat kradli iz oblačil, 33-krat pa iz torbic, aktovk ali kovčka. Nekoliko je skrb vzbujajoče, da so letos do zdaj ugotovili že 39 tovrstnih primerov, od tega devet kraj iz oblačil, 30 pa iz torbic, nahrbtnikov ali kovčkov. Tudi sicer je bilo letos že 239 kaznivih dejanj zoper premoženje oziroma velikih tatvin, pa smo šele na polovici leta, medtem ko jih je bilo v vsem lanskem letu 233. Od tega samo na območju Policijske uprave Ljubljana letos že 164, lani v vsem letu pa 157. Žal pa je preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj manj kot 33-odstotna, še manjša je pri žeparstvu, saj odkrijejo le dobro petino storilcev, ki jim uspe nič hudega slutečim žrtvam izmakniti denarnico ali torbico. Najpogosteje so bile žeparke v preteklosti opažene v Ljubljani na Prešernovem trgu in ob stolnici. Če so jih turistični vodniki opazili, so jih fotografirali in si njihove fotografije pošiljali med seboj, o njih pa obveščali tudi policiste, ki so jih tako lažje in hitreje odkrili. N
