Voda je bistvenega pomena za življenje. Ljudje lahko brez hrane preživijo več tednov, pomanjkanje vode pa je že po nekaj dnevih usodno. Voda je namreč glavna sestavina človeškega telesa, zajema približno 60 odstotkov telesne teže pri odraslih moških, od 50 do 55 odstotkov pri ženskah (zaradi večjega deleža telesne maščobe) in do 75 odstotkov pri novorojenčkih. Telo zdravega človeka samodejno uravnava ravnovesje tekočin v telesu. Ob pomanjkanju smo žejni, ob čezmerni količini pa se telo vode želi znebiti preko ledvic z urinom.
Z izhlapevanjem vode skozi kožo, ki se mu reče tudi potenje, se v zmernem okolju izgubi približno 450 mililitrov vode na dan. Voda se izgubi tudi z izhlapevanjem skozi dihala in blatom. V povprečju odrasla oseba ki sedi, izgubi 2 do 3 litre vode na dan, razložijo na spletnem portalu Prehrana.si.
Dehidracija pa je stanje, kjer se porabi ali izgubi več telesne vode, kot se vnese tekočine, in posledično ima telo premalo telesne tekočine, da bi lahko nemoteno opravljalo svoje običajne funkcije. Vsakdo je lahko dehidriran, vendar je stanje še posebej nevarno za majhne otroke in starejše odrasle. Najpogostejši vzrok dehidracije pri majhnih otrocih sta huda driska in bruhanje. Starejši odrasli pa s starostjo izgubljajo količino vode v telesu ali jemljejo zdravila, ki dodatno povečujejo tveganje za dehidracijo. Zato jo v starosti lahko povzročijo tudi manjše bolezni, kot so okužbe, ki prizadenejo pljuča ali mehur.
Telo izgublja minerale
Poleti, ob visokih temperaturah, se telo običajno samo ohlaja s potenjem, kadar pa so temperature previsoke, tega ni več sposobno, zato tudi potenje ne pomaga več. Takrat lahko pride do vročinskih krčev, toplotne izčrpanosti, dehidracije in celo vročinskega udara. »Vročinski krči se kažejo kot bolečine v mišicah in okončinah ter kot krči v trebuhu. Lahko se pojavljajo v blažji obliki, lahko pa vas povsem onemogočijo. Znaki toplotne izčrpanosti so močno potenje, utrujenost, glavobol, slabost, omotica, omedlevica, plitvo dihanje in šibek pulz. Telo ob tem izgublja minerale, zato je te treba nadomestiti z izotoničnimi napitki. Pri dehidraciji, ki se kaže že kot utrujenost, glavobol, slabost in vrtoglavica, pomagajo izotonični napitki. Kadar občutimo ekstremno utrujenost, hud glavobol, slabost, hiter utrip srca in pospešeno dihanje, ko ni več znojenja in odvajanja vode, pa govorimo o resni obliki dehidracije,« opozarja družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana Vič - Rudnik.
Kadar pri dehidraciji tekočin ni mogoče učinkovito nadomeščati, na primer zaradi bruhanja ali celo sočasne driske, ki pomeni dodatno izgubo tekočine, je treba poiskati zdravniško pomoč. Če se zelo potimo, zdravnica priporoča tudi dodatek limoninega soka in malo soli. S potenjem namreč ne izgubljamo samo tekočine, temveč tudi sol in elektrolite. V lekarni so za vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja v telesu, tudi v primerih bruhanja in driske, na voljo rehidracijski praški. Učinkovite so izotonične raztopine, izogibati pa se je treba alkoholnim, vročim in močno sladkanim pijačam.
Starejši in kronični bolniki
Dehidracijo prepoznamo tudi po zmanjšani količini izločenega urina in po barvi le-tega: temnejši kot je urin, bolj verjetna je dehidracija. Strokovnjaki svetujejo načrtno pitje tekočine. Ko začutimo žejo, smo že nekoliko dehidrirani. S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj oster. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. Starejši odrasli imajo lahko tudi težave z gibljivostjo, ki omejujejo njihovo zmožnost pridobivanja vode zase. Tako lahko učinki dehidracije vključujejo: izgubo apetita, zaprtje, povečano tveganje za padce, spremenjeno srčno funkcijo, neprijeten okus v ustih, glavobole, zaspanost, zmedenost, okužbe sečil, razdražljivost, izgubo elastičnosti kože ... Zato je ključnega pomena, da se priučijo pitja tudi takrat, ko niso žejni. Vnos tekočine se lahko poveča tudi na račun dodatnih virov tekočine, kot so na primer juhe, omake, želeji, sadje, mlečni pudingi, sorbeti in sladoled. Ne nazadnje pa k hidrataciji prispevata tudi čaj in kava.
»Nekako povprečna količina tekočine, ki naj bi jo popili zdravi odrasli dnevno – predvsem naj bo to voda ali nesladkan čaj – je 1,5 litra. Posamezniki, ki jim je zaradi bolezni količina tekočine omejena, so s tem večinoma seznanjeni, predvsem gre za bolnike z boleznimi srca in boleznimi ledvic. Po mojih izkušnjah jih njihovi lečeči specialisti o tem posebej poučijo in največkrat kar v izvid napišejo priporočeno količino tekočine. Pri nekaterih posameznikih je to tudi en liter ali manj,« pravi dr. Nena Kopčavar Guček in dodaja, da se dehidraciji posredno izognemo tudi z modro izbiro časa in kraja poletnega oddiha in bivanja. »Srčno-žilnim bolnikom odsvetujemo zelo vroče podnebje. V našem podnebnem pasu je morje julija in avgusta manj primeren izbor. V vročih mesecih je prijeten hlad v alpskem sredogorju, v alpskih dolinah, ob jezerih, na planotah, v gozdovih. September in spomladanski meseci so na morski obali bolj blagi.«
Zakaj glavobol?
Pozorni morajo biti tudi ljudje, ki delajo ali telovadijo zunaj. Vroče in vlažne razmere namreč povečujejo tveganje za dehidracijo in toplotni udar. Razlog je v tem, da zaradi vlage znoj ne more izhlapeti in ohladiti telesa tako hitro kot sicer, kar lahko privede do povišane telesne temperature in povečane potrebe po tekočini.
Piti je treba toliko, da se uravna izguba vode. Presnovni procesi v telesu proizvedejo približno 250 mililitrov, iz hrane pa dobimo še 750 mililitrov. Tako ostane 1,5 litra za oskrbo s pijačami. Do dehidracije pride že pri izgubi telesne mase med 1 in 3 odstotki. Trenutna smernica Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za vnos vode je 2 litra na dan za odraslega moškega oziroma mora biti vnos prilagojen glede na posameznika, upoštevajoč vse parametre, ki povzročajo izgubo telesne vode.
Dehidracijo pogosto občutimo tako, da nas boli glava, kar ni presenetljivo, saj so človeški možgani približno v 80 odstotkih sestavljeni iz vode. Ob nastopu dehidracije možgansko tkivo izgubi vodo, zaradi česar se možgani skrčijo in odmaknejo od lobanje. To sproži bolečinske receptorje, ki obdajajo možgane, in posledica je glavobol. Dehidracija povzroči tudi zmanjšanje volumna krvi, kar posledično zmanjša pretok krvi in kisika v možgane. V odgovor se krvne žile v možganih razširijo, kar povzroči otekanje in vnetje ter poslabša glavobol.
