ZZZS namreč zdravstvenim domovom omogoča financiranje medkulturnih mediatorjev prek materialnih stroškov, česar pa ne ti izkoriščajo. Kranjski zdravstveni dom je bil sicer vključen v projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v sklopu katerega je imel do 31. decembra 2019 sklenjeni podjemni pogodbi z medkulturnima mediatorkama za albanski jezik. Po izteku projekta ZZZS zdravstvenim domovom zagotavlja financiranje medkulturnih mediatorjev prek materialnih stroškov, česar pa ne zdravstveni dom ne občina nista vedela.
V zdravstvenem domu so za to izvedeli šele od nas, iz kabineta župana Matjaža Rakovca pa so nam sporočili, da po koncu projekta delo medkulturnih mediatork ni bilo več sofinancirano, »zato nista več zaposleni v ZD Kranj«. Na NIJZ pojasnjujejo, da je bila medkulturna mediacija vključena v financiranje prek materialnih stroškov ZZZS v letu 2020 in da bo tako ostalo tudi v letošnjem letu.
Velike potrebe po medkulturni mediaciji
Kot nam je povedalo več medkulturnih mediatork in drugih poznavalcev področja, je ta poklic, ki je bil lani uvrščen v nacionalno poklicno kvalifikacijo, izjemnega pomena pri vključevanju v družbo in reševanju nesporazumov, saj ne vključuje le prevajanja, ampak tudi poznavanje obeh kultur. Direktorica Ljudske univerze Kranj Mateja Šmid pojasnjuje, da medkulturna mediacija na eni strani krepi vlogo uporabnika, na drugi strani pa vlogo institucije. »Lahko bi rekli, da medkulturni mediator zgradi most med kulturama in poskrbi za boljše medsebojno razumevanje. Ni dovolj govoriti jezik neke kulturne skupnosti, nujno je poznati in govoriti kulturo uporabnika,« pravi.
Kranjska ljudska univerza izvaja tudi program socialne aktivacije. V enega od sklopov projekta ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter evropskega socialnega sklada je vključenih 15 albansko govorečih žensk, nekatere so si že našle zaposlitev, zato programa ne obiskujejo več. Prav pridobivanje delovnih in socialnih kompetenc je poleg učenja jezika poglavitni cilj progama, v katerem je ves čas prisotna medkulturna mediatorka Mira Grabanica. Ta spremlja uporabnice pri vseh opravkih, pri katerih jo potrebujejo, in je ena od dveh medkulturnih mediatork, ki sta do konca predlanskega leta delali za zdravstveni dom, kjer so po njenih izkušnjah potrebe po tej storitvi velike.
»Zdravniki in uporabniki so me klicali vsak dan ob vseh urah. Količina dela je šla čez vse meje in prišlo je do preobremenjenosti. Mislim, da bi bilo dela dovolj za vsaj tri medkulturne mediatorke,« je povedala Mira Grabanica. Uvedbo medkulturnih mediatorjev na podlagi dveh obsežnih raziskav tam, kjer so izkazane potrebe, priporoča tudi NIJZ. Medtem so na občini Kranj ugotovili, da »medkulturne razlike niti niso problem«, ampak da je bistveno učenje slovenščine. »Mediatorji niso ravno najbolj optimalna rešitev. Bolj dobrodošlo bi bilo imeti učitelje slovenskega jezika in programe učenja slovenščine,« pravijo v kabinetu župana.
V Kranju drugače kot na Jesenicah
Da se učenje slovenščine in delo medkulturnih mediatorjev ne izključujeta, ampak je potrebno oboje, opozarja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. »Poudarjanje pomena učenja jezika je pogosto stališče oblasti. Težava je, da sloni na domnevi, da vsi migranti izkoriščajo naš sistem, kar seveda ne drži. Pozabljajo na številne zgodbe izkoriščanih migrantskih delavcev. Seveda je učenje jezika pomembno, a to ne gre čez noč,« je dejal Zlatar, ki ga stališče občine žalosti.
Po razvpiti septembrski seji mestnega sveta o domnevnem množičnem priseljevanju v Kranj je Zlatar Rakovcu predlagal, naj občina poseže po pozitivnih ukrepih, kot je medkulturna mediacija, in dal pobudo za skupni sestanek z zdravstvenim domom. Pravi, da je bil župan njegovemu predlogu naklonjen, a da se od takrat ni zgodilo nič. Očitno je ostalo pri tem, da na občini še vedno, kot sami pravijo, preučujejo možnosti vzpostavitve mreže medkulturnih mediatorjev za različne jezike. Medtem je le nekaj kilometrov stran jeseniška občina v okviru tamkajšnje ljudske univerze zagotovila sredstva za zaposlitev medkulturne mediatorke, ki spremlja albansko govoreče prebivalce pri njihovih opravkih v javnih institucijah v občini.
