Na ministrstvu za okolje in prostor so pripravili spremembe uredbe o vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki bodo ljubljanski občini omogočile izvedbo več pomembnih projektov. V prvi vrsti gre na nadaljnjo širitev pokopališča Žale, mogoča pa bo tudi širitev manjših pokopališč Stožice, Šentvid in Dravlje. Spremembe uredbe bodo veseli tudi prebivalci Jarš, ki so po zaprtju ambulante v dotrajani montažni stavbi na Kvedrovi cesti ostali brez zdravnika v bližini, saj bo zdaj občina lahko tam brez zapletov zgradila večnamenski center s prostori zdravstvenega doma, lekarno, prostori za četrtno skupnost in društva ter dnevni center za starejše.
Projekt Aleja Žale
Na občini so pri pripravi rebalansa letošnjega proračuna sredstva na postavki za širitev pokopališč na območju Ljubljane z 873.000 evrov dvignili na kar 3,4 milijona evrov, a je to glede na lanski proračun prej kot s pričakovano spremembo uredbe povezano z odmikom pri izvajanju projektov. Največ, in sicer skoraj 2,4 milijona evrov, bodo v letošnjem proračunu namenili za nadaljnjo širitev pokopališča Žale, kjer naj bi širili del za pokope s krsto in žarni del z obodnim parkom.
V rebalansu so sredstva predvideli tudi za izdelavo projektne dokumentacije za Alejo Žale, velik projekt, ki predvideva ureditev Tomačevske ceste v osrednjo alejo pokopališča, ki bo dokončno povezala stari in novi del pokopališča in po kateri ne bo več tekel promet. Občina je pred kratkim projektno dokumentacijo naročila pri biroju arhitekta Marka Mušiča. V gradivu spremembe uredbe o vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja je sicer izrecno omenjena širitev upepeljevalnice na Žalah.
V besedilu spremembe uredbe je poleg pokopališč omenjen tudi nov center za družbene dejavnosti v Jaršah, kjer bo med drugim tudi zdravstveni dom. Čeprav so na občini napovedovali, da bi se gradnja lahko začela še letos, rebalans proračuna razkriva, da je prišlo do odmika pri izdelavi projektne dokumentacije, zato so za letos za ta projekt predvideli zgolj 45.000 evrov. Glavnina sredstev je tako načrtovana v letih 2022 in 2023, ko naj bi center tudi končali. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki pozdravlja spremembo uredbe, je projekt centra v Jaršah za občino prva prioriteta.
Uredba v napoto kolesarski povezavi
O uredbi o vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljanskega polja smo pred časom pisali tudi v povezavi s projektom kolesarske povezave med Kamnikom in Ljubljano, kjer se je zaradi varovanja vodonosnika zapletlo pri soglasjih za ureditev površin na mostu čez Savo na Štajerski cesti. Na ljubljanski občini so zaradi tega iz projekta umaknili kar celoten odsek med Črnučami in Tomačevim, po našem posredovanju na direkciji za vode pa so iz projekta izločili le del na mostu.
Na direkciji za vode so nam takrat pojasnili, da je po uredbi poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča prepovedano, razen v okviru obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali varstva pred škodljivim delovanjem voda. Direktor direkcije Roman Kramer je takrat napovedal, da bodo ministrstvu predlagali spremembo uredbe, saj po njihovem mnenju po nepotrebnem izjemno strogo ščiti tudi območja zunaj črpališč. Poleg tega so po obstoječi uredbi nedovoljeni tudi posegi, ki jih sicer dopušča zakon o vodah.
Na ministrstvu za okolje in prostor so poleg sprememb uredbe pripravili tudi spremembe omenjenega zakona o vodah. Člen uredbe, na katerega so se na direkciji sklicevali, ko so zavrnili vodno soglasje za kolesarsko povezavo nad Savo, so črtali, saj menijo, da so dopustni posegi opredeljeni že v zakonu, v zakonu pa so člen z dopustnimi posegi oblikovali tako, da bodo posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih urejeni ločeno »zaradi bolj sistematične in pregledne ureditve«.
