Kdor je v zadnjih dneh peš, s kolesom ali avtom prečil prometno Tivolsko cesto v Ljubljani, je nasproti bencinske črpalke – na projektnem prostoru Fotopuba – zagledal veliko digitalno uro. Ni naključje, da ponoči prikazuje nuli, ob šesti zjutraj pa šest cifer nenadoma začne odštevanje – odštevajo namreč čas, ki je na voljo do začetka policijske ure ob devetih zvečer. Policijska ura je tako po eni strani povsem praktičen pripomoček, po drugi pa spomenik dejanjem, ki niso potrebna, poudarja ustvarjalec, ki deluje pod psevdonimom name:.
Virus brez ure
»Vsak od nas ve, da je v trenutni situaciji bolje, da se denimo slišimo po telefonu, kot da se srečujemo v živo. Samostojen človek ne potrebuje pritiska, ki ga s policijsko uro izvaja država,« pravi avtor in opozarja, da so prebivalci Slovenije ponoči v hišnem priporu že več kot 85 dni. »Glede na število prebivalcev to skupno znese 1.584.470.916 ur izgubljene osebne svobode, in sicer za namen reševanja nas pred nami samimi.«
Ko oblast nad ljudmi s tovrstnimi ukrepi izvaja represijo, pa zgolj odvrača pozornost od tega, da sprejema nove problematične ukrepe in zakone, na primer fracking v Lendavi ali nakup orožja v času, ko zmanjkuje denarja zdravstvu. Predvsem pa vsi vemo, da virus nima časovne omejitve, opozarja avtor. Čemu torej resnično služi policijska ura?
Napaka v sistemu
Po prvotnem načrtu naj bi njegova Policijska ura čas odštevala s poslovne stolpnice TR3, kjer bi le reprogramiral tamkajšnjo že kultno uro, a se odgovorni niso odzvali na ponudbo za sodelovanje. »Ker je bil tudi najem LED-zaslonov predrag, je postalo jasno, da bom moral uro zgraditi sam. Pri izdelavi in programiranju so mi slaba dva meseca pomagali v mehatronični delavnici Cirkulacije2,« pojasnjuje umetnik. Fotopubova lokacija pa se mu je glede na frekventnost okoliškega prometa zazdela naslednja dobra rešitev. »Policijska ura bo delovala, dokler bo aktivna policijska ura, morda pa tudi še zatem,« namiguje name:, da bodo vladni ukrepi v glavah ljudi odzvanjali tudi, ko jih ne bo več.
Ustvarjalec, ki so mu blizu predvsem intervencije v javni prostor, se je na okoljske in družbene težave že večkrat odzval na aktivističen način. Lani je z Bradom Downeyjem soustvaril mural New world order (novi svetovni red) na Piranski punti in izvedel projekt SOS SMS, kjer so s pomočjo dimnih signalov iz dimnika Stare elektrarne mimoidoči prek SMS-ov lahko v zrak spuščali sporočila. Še pred tem je izvedel intervencijo Ping pong, kjer je mizo za namizni tenis, kjer je igra nato potekala ves dan, ločevala ograja hrvaško-slovenske meje. »Pod projekte se še od časov, ko sem deloval pri Tribuni, nisem podpisoval. Tudi zdaj, ko sem večkrat razumljen kot napaka v sistemu, svojo sled pod projekti puščam le kot nekakšno nepodpisano ime.«
