Letos se torej pogoji za upokojevanje ne poslabšujejo, za moške se celo izboljšujejo. Nekatere manjše novosti, ki so začele veljati s 1. januarjem 2021, pa je prinesla tudi novela ZPIZ-2H.
Dodaten odmerni odstotek
Lestvica odmernih odstotkov za moške v šestletnem prehodnem obdobju (do leta 2025) se postopno izenačuje z odmerno lestvico za ženske. Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe tako za moške v letu 2021 znaša 59,5 odstotka, po stari zakonodaji pa bi bil 57,25 odstotka. Povečevanje odmernega odstotka se bo nadaljevalo do leta 2050, ko bo pri 63,5 odstotka izenačeno z ženskami. Lanska novost je tudi možnost uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, se bo zaradi skrbi za vsakega otroka, za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine povečal za 1,36 odstotka, vendar največ do 4,08 odstotka. Zavarovanec bo lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali pa dodaten odmerni odstotek.
Enaki pogoji za ženske in moške
Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2021 ostajajo enaki in za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2021 mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
V določenih primerih je možno pravico do starostne pokojnine pridobiti tudi pri nižji starosti, in sicer zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, služenja obveznega vojaškega roka ali vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe, od katere se določi odstotek za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka pokojninske osnove, za moške pa v letu 2020 27,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se pri ženski odmerni odstotek poveča za 1,36 odstotka, pri moškem pa v letu 2021 za 1,28 odstotka. Tudi v letu 2021 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.
Po določbah ZPIZ-2 se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2 ali po prej veljavnih predpisih, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan njene uveljavitve. Ta del pokojnine se lahko izplačuje najdalj tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po treh letih se zavarovancem izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine.
Novosti v letu 2021
Novosti, ki so začele veljati že lani, je prinesel dopolnjeni zakon z oznako ZPIZ-2G, z letošnjim letom pa je nove dopolnitve prinesel ZPIZ-2H. Ta novela prinaša drugačno ureditev pojma pokojninska doba brez dokupa, v katero je po novem vključen tudi dokup pokojninske dobe, opravljen do 31. decembra 2012. Poleg tega novela uvaja tudi izenačitev pravic tako imenovanih drugih (individualnih) kmetov, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanih po 11. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s pravicami tako imenovanih združenih kmetov, obvezno zavarovanih po 10. členu ZPIZ83, ki so plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od enako visokih zavarovalnih osnov.
ZPIZ bo moral zavarovancem, ki so z dokupom pokojninske dobe (izvedenim do 31. 12. 2012) uveljavili pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine, v roku šestih mesecev od uveljavitve novele po uradni dolžnosti na novo odmeriti starostno pokojnino ali pa starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine.
Rekordi pri dodatni pokojnini
Po zadnjih dostopnih podatkih s konca leta 2019 je bilo v drugem pokojninskem stebru vključeno rekordno število zaposlenih, kar 560.722 zaposlenih, kar pomeni 62 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev; to je najvišji delež od leta 2001, ko se je začelo dodatno varčevanje. Stabilno rastejo v zadnjih letih tudi prihranki zaposlenih. Konec leta 2019 so znašali že 2,62 milijarde evrov, kar pomeni glede na leto prej 12-odstotno povečanje.
Pozitivna statistika dodatnega pokojninskega varčevanja je, da bo v prihodnje vsak drugi zaposleni prejemal poleg javne še dodatno pokojnino, ki bo nekaterim že uspešno nadomestila upad javnih pokojnin. Seveda pa je ključno vprašanje primerne višine dodatne pokojninske rente, ki je odvisna od višine vplačane premije, dobe varčevanja in donosa v času varčevanja. »Odgovornost na nas, ki upravljamo te prihranke, je seveda, da te prihranke čim bolje oplemenitimo. Pri spodbujanju zaposlenih, da bi varčevali za dodatno pokojnino, se moramo zavedati, da zgolj davčne spodbude ne bodo dovolj. Izziva se moramo lotiti bolj celostno ter se zgledovati po državah, ki so že uspešno premagale ta izziv, kot na primer Velika Britanija. Ta država je z uvedbo samodejne vključitve zaposlenih v pokojninske načrte dvignila vključenost s 60 na 90 odstotkov vseh zaposlenih in danes zaradi tega ukrepa varčuje za pokojnino dodatnih 10 milijonov zaposlenih. Njenemu zgledu namerava slediti Irska, ki bo v letu 2022 začela postopno uvedbo obvezne samodejne vključitve zaposlenih v pokojninske načrte,« poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, pri kateri varčuje več kot 55.000 zaposlenih.
ZPIZ-2G, ki je začel veljati že lani, je prinesel le manjše novosti za dodatno pokojninsko zavarovanje. Zvišala se je minimalna premija za delodajalce, ki financirajo kolektivne pokojninske načrte, z 240 na 316,2 evra na leto. Poenostavili so se postopki za oblikovanje kolektivnih pokojninskih načrtov za mikropodjetja, ki jim ni več treba podpisovati pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ampak se šteje, da je ta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe. vt
