»Prenosi po spletu so sicer precej zasilen nadomestek živega gledališča; verjetno lahko pri njih, seveda z nekaj kritičnimi zadržki, govorimo celo o posebni zvrsti,« meni Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča, kjer so v minulih dneh ponudili neposredne prenose svojih predstav Paloma in Gejm, v prihodnjem tednu pa bodo sledile še tri ponovitve uprizoritve Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki bodo ravno tako odigrane v živo pred kamerami.
Razlogov za ta korak je bilo več, pravi: »Na ta način ohranjamo stik z obiskovalci in, kolikor je to mogoče, tudi kondicijo igralcev, zagotavljamo delo podpornemu osebju ter tistim samozaposlenim, ki sodelujejo v naših projektih, navsezadnje je to za nas tudi neke vrste dobrodošel izobraževalni proces: morda bomo lahko nova znanja, ki jih zdaj pridobivamo, uporabili pri pripravi in bolj kakovostnemu arhiviranju bodočih predstav.«
Predstave je treba namreč za spletni prenos kar precej prilagoditi (drugačna osvetlitev, način igre in govora) ter pripraviti snemalno oziroma režijsko knjigo, kar seveda pomeni znaten ustvarjalni vložek. »Tudi zaradi vsega vloženega truda smo se odločili, da bomo uprizoritve raje večkrat odigrali v živo, kot pa da bi eno izvedbo preprosto posneli in nato predvajali posnetke.«
S številom ogledov so zadovoljni, doslej so za pet spletnih predvajanj prodali okoli 600 vstopnic (stanejo devet evrov), so pa precej – približno 15.000 evrov – vložili tudi v nakup potrebne opreme. Prenose pripravljajo sami, izvedbe spremljajo z vsaj tremi kamerami, ponujajo pa jih preko spletne platforme Tretji oder, kjer so na voljo tudi vstopnice.
Visoke številke ogledov
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem so svoj prvi spletni prenos, silvestrsko premiero drame Jazz, pripravili preko Tretjega odra. »Prenosi predstav v živo so način, da ostanemo v stiku z gledalci, vendar so bolj oblika prilagajanja trenutnim razmeram kot pa rešitev na dolgi rok,« meni vodja službe za odnose z javnostjo Simona Belle. »Vse predstave z letošnjega repertoarja se nam za prenos v virtualno obliko ne zdijo primerne, zato bomo z njihovimi premierami počakali do takrat, ko jih bo mogoče odigrati v živo.«
Odločitvi, da krstno izvedbo drame Jazz ponudijo prek spleta, je med drugim botrovalo to, da je njen avtor in režiser Nejc Gazvoda tudi filmski režiser, ki je uprizoritev z nekaj dnevi dodatnih vaj znal prirediti za drug medij. Za predvajanje v živo nameravajo v kratkem na podoben način prilagoditi še dramo Ta obraz v režiji Tijane Zinajić in omnibus Tišina med nami v režiji Nine Šorak, ki bo krstno uprizorjen prav na spletu. Tudi v prihodnji sezoni bodo morda vsaj del produkcije ponujali v »hibridni« obliki, saj je težko reči, kdaj se bodo dvorane spet povsem odprle.
Prvi odziv je bil sicer zelo dober, saj je spletna premiera Jazza pritegnila kar 900 gledalcev. »To pomeni enajst razprodanih predstav na Mali sceni, če ne bi bilo nikakršnih omejitev obiska. Več kot polovica ogledov je bila izven ljubljanske regije, kakšnih petdeset jih je bilo celo iz tujine, od Italije do ZDA; ti obiskovalci si predstave v živo najbrž ne bi ogledali.« Kljub visokim številkam jim spletni prenos ni prinesel večjega dobička, saj so ga morali pripraviti z zunanjimi sodelavci, kar pomeni tudi precejšnje stroške. »Potrebuješ tri ali štiri kamere in montažo slike v živo, s tem pa tudi ustrezno število osebja, ki se na to spozna; sami tovrstnih kadrov nimamo.«
Drama z lastnimi silami
S spletnimi prenosi so začeli tudi v SNG Drama Ljubljana, kjer so za silvestrovo ponudili živo izvedbo predstave Moj mož, v kratkem bosta sledili tudi dve premieri – 30. januarja Cement Heinerja Müllerja, nato pa še Učinek v Mali drami. »V gledališki konvenciji je premiera še vedno tista, ki nekako sklene ustvarjalni proces, zato smo se odločili, da jih vsaj na ta način tudi javno izvedemo,« pravi Jernej Pristov, vodja tamkajšnje službe za odnose z javnostmi. Prenosi obenem ponujajo tudi neprimerno boljšo gledalsko izkušnjo od arhivskih posnetkov predstav.
V Drami so za izvedbo prenosa poskrbeli povsem sami. »V času zaprtja smo postopno oblikovali interno ekipo, ki je sposobna ustrezno izpeljati prenose v živo. Za priredbo predstave Moj mož smo potrebovali nekaj dni vaj, posvečenih prestavitvi v drug medij, vendar na ta način dobivamo nova znanja, za razvoj katerih prej ni bilo ne časa ne potrebe.«
Tudi oni so z dosedanjim obiskom zadovoljni: za predstavo Moj mož so prodali skoraj 500 vstopnic, kar je bistveno več, kot bi lahko bilo gledalcev v dvorani.