Temperatura in vlaga
Vidnejša dejavnika, ki zagotavljata kakovostno bivanje, sta temperatura in zračna vlaga v bivalnih prostorih. Optimalna občutena temperatura stanovalca je odvisna od njegove dejavnosti in obleke, okoli 20° C. Če so obodne ploskve hladnejše, mora biti notranji zrak toplejši. Primerna relativna vlažnost notranjega zraka je med 40 in 60 odstotkov.
Prednosti toplotne izolacije pozimi
Toplotne izgube so manjše, če je stavba bolje toplotno izolirana. Prihranke zaradi dobre toplotne izolacije stavbe se da izračunati. Kako pa ovrednotiti večjo kakovost bivanja v izolirani stavbi? Boljša ko je toplotna izolacija stene, manjša je toplotna prehodnost, manjše so izgube energije skozi steno, toplejša je stena. Zato je temperatura izolirane stene bližja temperaturi zraka v prostoru, kakovost bivanja je večja. Prednost toplejših sten je, da imajo stanovalci boljše bivalno udobje pri nižji temperaturi zraka, ob tem pa nižje toplotne izgube in nižje stroške. S toplotno izolacijo zunanjih sten dosežejo stanovalci več prednosti, manjše toplotne izgube, manjše stroške in prijetnejše bivanje.
Prednosti toplotne izolacije poleti
Marsikdo se boji, da bo v stavbi spomladi mrzlo, če bo predobro toplotno izolirana. Od tod stara praksa, da so vgrajevali na južno stran manj toplotne izolacije kot na severno. Popolnoma zgrešeno, ampak »mojstri« so prepričljivi. Poleti je treba preprečevati pregrevanje prostorov s pasivnimi ukrepi. To so senčenje oken, toplotna izolacija zunanjih sten, intenzivno nočno prezračevanje … Poletni učinek toplotne izolacije oboda stavbe je prezrt. Notranja stran osončene stene se precej manj segreje, če je toplotno izolirana. Nižja temperatura obodne ploskve pomeni manj toplotnih dobitkov in ugodnejšo občuteno temperaturo prostora: dve koristi hkrati.
Koliko toplotne izolacije in kam
Toplotna zaščita vidno vpliva na energijsko učinkovitost stavbe. Pri novogradnjah je načrtovanje izolacije stavbe del integralnega projektiranja in je usklajeno z drugimi elementi. Pri energijskih sanacijah naj bo vsaj toliko toplotne izolacije, kot je pogoj Eko sklada za nepovratne spodbude. Toplotno izolacijo se vgradi na zunanjo, hladno stran tako, da je toplotni ovoj sklenjen. Vsaka prekinitev toplotne izolacije, ob balkonih, strehi, oknih ali zunanjih stopniščih, predstavlja neželen toplotni most. Ni pravila brez izjeme. Izjeme so stavbe kulturne dediščine, katerih zunanjega videza ni dovoljeno spreminjati, pa tudi masivne, občasno uporabljene stavbe. Tam je toplotna izolacija na notranji strani pogojno dovoljena, vgradnja pa zahtevna.
Primerne toplotne izolacije
Ni univerzalne niti ni najboljše toplotne izolacije. Izbrana naj bo namenu, vrsti stavbe in konstrukciji. Po kriterijih Eko sklada so primerni mnogi izolacijski materiali oziroma sistemi, le načini vgradnje se razlikujejo. Optimalna toplotna izolacija za večino stavb je stiropor (EPS), navaden ali grafitni. Za stavbe, v katerih biva večje število ljudi ali so požarno ogrožene, je treba upoštevati stroge požarne smernice.
Difuzija vodne pare
V stanovanju se dnevno izloča v zrak do 15 litrov vode v obliki vodnih hlapov. Majhen del te vlage res prehaja skozi stene. Pri difuzijsko odprtih stavbah prehaja skozi stene manj kot 1 liter na dan, kar je približno 7 odstotkov, pri klasičnih še manj. Odvečno vlago je treba odstraniti iz prostorov s prezračevanjem. Če notranja vlaga naraste nad 70 odstotkov, postanejo stene vlažne in plesnive!
Razlage, da stavbe dihajo, uvrščamo med urbane legende. Toplotna izolacija zunanjega zidu ne more povečati prehajanja vlage skozi steno, ne glede na izbrani material toplotne izolacije. Ne vpliva na prehod vlage skozi steno niti ne vpliva na količino vlage v prostoru. Pomislek, da je stiropor, ki je manj paroprepusten, zaradi tega manj primeren, ni utemeljen. Nasprotno, pri uporabi paroprepustne toplotne izolacije, recimo mineralne volne, je večja nevarnost kondenzacije vlage pod zaključnim slojem. Upoštevati je treba celotno steno, ne le posamezne sloje. Zakaj pa se poveča vlaga v stanovanju? Izključno zaradi zmanjšanega prezračevanja, tesnitve stavbe z zamenjavo oken. Stara, netesna okna prepuščajo skozi rege toliko zraka, da so prostori tudi ob zaprtih oknih prezračeni. Ko stanovalci zamenjajo okna, ne vgradijo mehanskega prezračevanja in ne spremenijo svojih bivalnih navad, se poveča notranja vlaga, čez nekaj časa se pojavi zidna plesen.
Preprost nasvet
Za zdravo in kakovostno bivanje sta pomembni toplotna izolacija in prezračevanje. Kakovost bivanja naj ne bo naključje, ampak posledica zavestnih odločitev in pravilne rabe stanovanja. Za večino stavb je stiropor optimalen toplotni izolator glede na enostavnost vgradnje, ceno, učinkovitost in ogljični odtis.
Več na www.zaensvet.si
Matjaž Valenčič, dipl. inž. str., neodvisni energetski strokovnjak
