Tako, kot je bilo letos poleti, ni bilo še nikoli, pravijo zaposleni v Triglavskem narodnem parku. »Naravovarstvena nadzorna služba opaža vse večji porast prometa v alpskih dolinah, v zatrepih alpskih dolin in na vstopnih točkah za visokogorje,« opisuje Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene službe Triglavskega narodnega parka. Pereče ni bilo samo parkiranje, ki je ponekod močno oviralo sečnjo v gozdovih. Marsikje so si lastniki kombijev, ki so jih predelali v avtodome, sredi neokrnjene narave privoščili kar prenočevanje ali celo oddih, tudi šotorov v neokrnjeni naravi, čeprav bi sodili v kampe, je vse več.
Samo kazni za kršitelje razmer ne bodo uredile
Hrovat je že avgusta opozoril na to, da je treba čim prej razmisliti o rešitvah, kajti navala turistov ne bo konec, ko bodo prišli, pa bo za reševanje težav že pozno. Rešitve morajo ohranjati naravno okolje, domačinom omogočati običajno življenje, prav tako pa morajo zadovoljevati obiskovalce. »Do alpskih dolin in do izhodišč za visokogorje bi lahko uredili transport, ki bi manj škodil naravi, obiskovalci pa bi bili prav tako zadovoljni z obiskom. Samo kaznovanje kršiteljev predpisov zagotovo ni dovolj,« je prepričan vodja nadzornikov.
Takšnega mnenja je tudi Miro Eržen, član sveta zavoda, ki vse od poletja opozarja na to, da bi moral zavod pri soočanju s povečanim obiskom zavzeti bolj dejavno vlogo. »Triglavski narodni park je sicer vključen v nekatere projekte usmerjenja obiska, a to je po mojem mnenju premalo, saj ne gre za celovit pristop k reševanju težav. Ne nazadnje bi se morali vključiti v nastajajočo strategijo turističnega razvoja do leta 2050 in se povezati s pristojnimi ministrstvi. Najprej pa je skupaj z lokalnimi skupnostmi treba poiskati obstoječa parkirišča, jih jasno označiti in pregledati, kje bi lahko ljudje še puščali svoja vozila in pot v Triglavskem narodnem parku nadaljevali na bolj trajnosten način.«
Občine prepuščene same sebi
Načrti za vzpostavitev infrastrukture so sicer obetavni in dobrodošli, vendar pa so občine pri gradnji parkirišč in podobnih projektih prepuščene same sebi, opozarja bohinjski župan Franc Kramar. »Težava ni v parku, od katerega sicer pričakujemo strokovno podporo pri usmerjanju obiska. Težava je predvsem v državi, ki ne upošteva zakona o Triglavskem narodnem parku. Denarja, ki naj bi nam ga v skladu z zakonom primaknila država, namreč ni od nikoder.« Na Bledu bi s tem denarjem uredili poti v vse bolj priljubljeno sotesko Vintgar, pravi blejski župan Janez Fajfar. V Kobaridu ga potrebujejo za ureditev cest in poti ter za sofinanciranje gradnje čistilnih naprav, pravi župan Robert Kavčič, za podobne namene bi ga po besedah župana Uroša Brežana porabili tudi v Tolminu. Občine sicer po svojih zmožnostih vlagajo v infrastrukturo, a morajo z denarjem iz občinskih proračunov poskrbeti tudi za druge potrebe svojih občanov, kot so socialne, zdravstvene in podobno.
Kljub ogorčenju nad mačehovskim odnosom države pa so se predstavniki zavoda in parkovnih občin vendarle dogovorili, da bodo uresničevanje že zastavljenih infrastrukturnih projektov na območju parka skušali pospešiti. »Doslej je zavod pri naložbah sodeloval zgolj kot dajalec soglasij. Zdaj želimo z občinami pri vseh projektih na ozemlju parka sodelovati že od začetka. Občine nam bodo zato posredovale vse tovrstne naložbe iz razvojnih programov, za katere imajo rezervirana sredstva v proračunu za prihodnje leto. Ker bomo z njimi sodelovali od začetka, čakanje na soglasje, preden v zemljo zakopljejo lopato, ne bo tako dolgotrajno,« prvi korak k rešitvam opisuje vršilec dolžnosti direktorja zavoda Triglavski narodni park Janez Rakar.
