Zakaj je Sazas nakazal milijone evrov v Švico?

Osem milijonov na leto

Leta 2008 je Sazas prejel nekaj več kot osem milijonov evrov iz naslova kabelske retransmisije, leto pozneje celo 8,7 milijona evrov in dobrih 7,1 milijona evrov leta 2010, izhaja iz njihovih letnih poročil. Toda glavnina tega denarja, ki ni prišla do avtorjev, prav tako ni ostala na Sazasu. Ta ga je nakazal v Švico, družbi AGICOA.

To je zasebno interesno združenje, ki se na spletni strani predstavlja kot nekakšen zastopnik pravic avtorjev avdiovizualnih del, a nima statusa kolektivne organizacije in ni pod državnim nadzorom (oziroma nadzorom katerega koli uradnega švicarskega organa). Njihov namen je, kot piše na njihovi spletni strani, izslediti in razdeliti nadomestila iz naslova kabelske retransmisije. Družba ima podružnice v več evropskih državah. Toda zakaj je Sazas denar, ki pripada slovenskim avtorjem, sploh nakazal AGICOA v Švico?

To se je pred leti spraševal tudi Jurij Žurej, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino (UIL), ki je edini pristojen za nadzor legitimnosti in zakonitosti poslovanja kolektivnih organizacij. Sazasu je večkrat javno očital, da je brez ustrezne pravne podlage za številne slovenske in tuje avtorje nakazoval denar v Švico. »Zneski, nakazani AGICOA, so presegli nekaj milijonov, koliko od tega je bilo za slovenske avtorje, lahko samo ugibam. Zanimivo je, da nihče v desetih letih ni opazil, da Sazas počne nekaj, za kar sploh nima dovoljenja,« je povedal v intervjuju za Dnevnikov Objektiv leta 2012. »Ironija je, da se je slovenskim režiserjem in producentom denar za avdiovizualna dela nakazoval v Švico, čeprav bi ga morali razdeliti v Sloveniji. Še večja ironija je, da je AGICOA zasebno podjetje, ki sploh nima dovoljenja za upravljanje kolektivne dejavnosti niti v Švici niti v Sloveniji,« je dejal v pogovoru.

Krhka pravna podlaga

Sazas je denar, ki so mu ga plačevali operaterji, nakazoval AGICOA na podlagi nekakšnega medsebojnega dogovora, tako imenovanega memoranduma o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmitirane v kabelskih sistemih v Sloveniji, ki so ga podpisali AGICOA, VPRT (Združenje zasebnih televizij in telekomunikacij), Zveza evropskih RTV organizacij ter Sazas. Na UIL pravijo, da je memorandum pravna podlaga za Sazasova nakazila AGICOA. Toda v zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ni nikakršne podlage za tak memorandum. AGICOA po naših informacijah Sazasu nikdar ni predložila nikakršnih dokumentov oziroma dokazil, pooblastil, ki bi pričala o tem, da zastopa določene avtorje in da nadomestilo potemtakem pripada njej, ona pa ga bo razdelila.

Zakaj in predvsem na kakšni podlagi je Sazas v minulih letih nakazal več milijonov evrov AGICOA, smo vprašali Sazas, a nam na vprašanja od minulega tedna niso odgovorili.

Kaj medtem počne nadzornik?

Za nadzor legitimnosti in legalnosti poslovanja Sazasa je pooblaščen UIL. Žurej je bil edini, ki je kot direktor UIL uvedel nadzor nad zakonitostjo poslovanja Sazasa in od njega uradno zahteval dodatna pojasnila o teh nakazilih, a je bil krivdno odpuščen z UIL, preden jih je prejel. Danes zadeve ne želi več komentirati, saj se s tem že pet let ne ukvarja več. So pa nazadnje letos UIL na domnevno sporna nakazala spet spomnili v AIPA. »Še vedno čakamo pojasnila bodisi Sazasa bodisi UIL, na osnovi katerih aktov so bila v obdobju od 1999 do 2010 izvedena večmilijonska nakazila na omenjeno zasebno združenje, ki sploh nima statusa kolektivne organizacije,« so zapisali v AIPA. Direktor Gregor Štibernik odnosa med Sazasom in AGICOA ni želel komentirati. AIPA je po pridobitvi dovoljenja leta 2010 prva kolektivna organizacija, ki je je sploh izvedla delitev zbranega denarja.

Da so vprašanja o poslovanju med Sazasom in AGICOA na mestu, je sredi lanskega leta posredno pritrdilo tudi sodišče v Bruslju (sodbo smo pridobili tudi na Dnevniku). Tožbo je pred leti sprožila belgijska podružnica AGICOA zoper belgijskega kabelskega operaterja, ki AGICOA ni izplačeval nadomestila za avtorske in sorodne pravice (kabelsko retransmisijo). Belgijsko sodišče je lani presodilo v prid operaterju, četudi ta res ni plačeval AGICOA. Slednja namreč, tako je ugotovilo sodišče, v več letih ni predložila niti enega dokumenta, ki bi dokazoval, da je resnično zakonit in pooblaščen zastopnik pravic avtorjev avdiovizualnih del.

Pojasnil UIL o tem, zakaj niso Sazasa pozvali, naj pojasni podlago za nakazila v Švico ter njihovo zakonitost oziroma naj dokaže, da niso opustili uradne dolžnosti, do danes nismo prejeli.