Skupina 2450 državljanov bi rada razveljavila »razlastitev« družbene lastnine ter jo vrnila državljankam in državljanom. Zato so na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij iz leta 1992 ter zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe iz leta 1998.
Kraja in protiustavni državni udar
Prvopodpisani Rastko Plohl, predsednik ptujskih Neodvisnih sindikatov Slovenije, je prepričan, da sta vlada in državni zbor z lastninskimi zakoni samovoljno razlastila državljane in zaposlene. »Šlo je za krajo in protiustaven državni udar,« pravi. »Družbena lastnina je bila naša lastnina. Po ustavi iz leta 1991 je v 33. členu priznana in varovana kot zasebna lastnina, po 69. členu ustave pa je razlaščanje dovoljeno le zaradi javnega interesa.« Pojasnil je, da družbeno lastnino kot mednarodno kategorijo zasebne lastnine, ki je ni mogoče samovoljno odvzeti, priznavata tudi splošna deklaracija človekovih pravic OZN ter evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Vlagatelji pobude so prepričani, da je tedanji državni zbor podržavil družbeno lastnino brez ustreznega ustavno in mednarodnopravno veljavnega načina, saj država ni pridobila soglasja lastnikov za odvzem družbene lastnine, niti ni podala predloga za referendum po 90. členu ustave. Še več, država naj bi s podržavljanjem družbene lastnine ustvarila neobstoječo kategorijo lastnine.
Plohl opozarja, da je prav lastninjene v 90. letih povzročilo sedanjo dvorazredno družbo in uničenje gospodarstva. Krivi ga tudi za visoko brezposelnost, naraščanje revščine, krčenje delavskih pravic, pravic v zdravstvu, šolstvu in na socialnem področju.
Kot da bi se prebudil kralj Matjaž
Čeprav vse to drži, vlagatelji pobude po mnenju pravne stroke na ustavnem sodišču nimajo nobenih možnosti. Nekdanji družbeni pravobranilec Janez Krnc je za Nedeljski dnevnik že ob pripravi pobude povedal, da so njeni očitki o neustavnosti in nezakonitosti trdni, a je uspeh pobude enako verjeten kot to, da se bo pod Peco prebudil kralj Matjaž.
Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da bo ustavno sodišče pobudo zavrglo, ker pobudniki o precedenčnem ustavnosodnem pravu ne izkazujejo pravnega interesa.
