Koža je zgrajena iz treh plasti, ki ima vsaka svojo nalogo. Vrhnjica (epidermis) ali zunanja plast je biološko najaktivnejša plast kože in je sestavljena iz celic, ki opravljajo številne naloge. Deluje kot zaščitna prevleka in je najdebelejša na delih, ki so izpostavljeni obrabi, na primer na podplatih in dlaneh. Srednja plast ali usnjica je plast čvrstega, prožnega vezivnega tkiva. Tu so številni živčni končiči, žleze lojnice, znojnice, lasne korenine. V tretji plasti, tj. podkožju, ki je večinoma iz maščobnega tkiva, potekajo ožilje in živci. Podkožno maščevje varuje pod kožo ležeče organe pred mehanskimi vplivi.
Popolnoma normalna, zdrava in brezhibna koža je redkost. Večina ljudi ima ali premastno ali presuho kožo ali zelo občutljivo, neelastično, utrujeno itd. Mučijo jih zdravstvene tegobe s kožo v obliki dermitoz, s srbežem, ekcemi itd.
Za njen videz so odgovorni številni dejavniki. V osnovi vplivajo na njeno kakovost genske predispozcije, k temu veliko pripomorejo tudi način življenja, okolje in primerna skrb zanjo. Vemo, da bo koža ostala v dobri formi le, če zanjo redno in primerno skrbimo. Z gibanjem na svežem zraku, ustrezno prehrano, z izogibanjem škodljivim dejavnikom: UV-žarkom, tobaku, alkoholu, stresu, suhem ali vlažnem okolju itd. bomo poskrbeli za nujni del njene t. i. notranje hrane, za njeno dobro formo, vsaka koža pa potrebuje posebna sredstva za zunanjo nego.
Izbira sredstev odvisna od tipa kože
Ob poplavi negovalnih sredstev, ki so dandanes na voljo, smo pogosto v dvomu, katero je za nas najprimernejše. Znano je, da se koža po tipu od posameznika do posameznika razlikuje. Lahko je suha, normalna, mešana, mastna, občutljiva itd. Z leti se njene značilnosti spreminjajo, zato verjetno ne bomo imeli enakih značilnosti kože skozi vse življenje. Z napačno izbiro ji lahko namreč naredimo več škode kot koristi. Če nismo prepričani, kakšen tip imamo, je bolje, da se prej posvetujemo, preverimo; v pomoč nam je lahko test.
Kožo na obrazu temeljito očistimo in čez nekaj časa pri močni svetlobi preverimo njeno stanje. Opazujemo, ali je morda koža postala rožnata, ali je morda na licih razdražena ali hrapava ali so pore majhne/velike itd.; če ostanete v dvomih, pa se posvetujete s strokovnjakom.
Normalna koža
Normalna koža je zelo redka. Čeprav ima običajno tudi nekatere lastnosti mastne ali suhe kože, je na videz čista, mehka in prožna, brez mastnega leska in izsušenih delov. Ker je neproblematična, je vsakodnevna skrb zanjo v primerjavi z drugimi tipi precej preprosta. Zanjo lahko ustrezno skrbite že z rednim jutranjim in večernim čiščenjem, ki vključuje čistilno mleko, tonik in negovalno kremo. Priporočljivo je tudi, da vsaj enkrat tedensko izvedete piling in čistilno masko.
Suha koža
V primerjavi z normalno kožo je suha koža že nekoliko zahtevnejši tip. Suha koža je v mladosti običajno izredno lepa: napeta, čvrsta, brez por, mozoljev in aken, a se v primerjavi z drugimi tipi hitreje stara. Za izsušitev je običajno krivo pomanjkanje naravne kožne maščobe, ki koži ohranja vlago. Prve vidne spremembe se pojavijo že po 25. letu. Kožo vleče in pojavijo se lišaji, postane občutljiva, neredek je tudi pojav zgodnjih gubic, čeprav obstaja zelo malo raziskav, ki bi potrjevale povezavo med suho kožo in staranjem. Suha koža lahko nastane tudi kot posledica dejavnikov, kot so suh zrak, uporaba sredstev proti aknam ali znižanja vrednosti ženskih hormonov v menopavzi. Priporočila za njeno nego ostajajo podobna kot navodila za nego mešane kože.
Kot poseben primer naj omenimo tudi zrelo kožo, ki je včasih še intenzivneje izsušena, tanjša in ima veliko gubic. V tem primeru lahko posežete tudi po izdelkih, kot so AHA-kisline, ki pripomorejo k boljšemu obnavljanju.
Mešana koža
Mešana koža ima značilne mastne in suhe dele. Na obrazu je običajno masten del: čelo, nos in brada, medtem ko je koža na licih in območju oči po navadi suha. Negujemo jo najbolje tako, da obravnavamo suhe in mastne dele posamezno. Po čiščenju je kožo obvezno namazati s hidrantnim gelom ali z vlažilno kremo, ki ohranja vlago. Dobro je, da nekoliko več kreme nanesemo na dele suhe kože, na mastne dele pa kreme sploh ne nanesemo. Kombinirana koža je bolj kot drugi tipi nagnjena k seboreji in dermatitisu. Zato je priporočljiva tudi uporaba blagih mil, detergentov in šamponov, ki kože ne dražijo.
Mastna koža
Z mastno kožo je predvsem v mladosti pogosto križ. Ko začnejo delovati spolni hormoni testosteroni, žleze lojnice pospešeno proizvajajo maščobo in mašijo pore. Čeprav je mastna koža problematična in je nagnjena k aknavosti, ima obenem tudi prednosti: maščoba namreč ščiti pred njeno izsušitvijo in preprečuje vdor škodljivih snovi. Nega te vrste kože zahteva izredno pazljivost, saj se stanje ob nepravilni negi lahko še poslabša. Usmerjena je predvsem k čiščenju, vendar velja opozoriti naslednje; kožo čistite nežno, brez drgnjenja, saj to spodbuja izločanje lojnic. Čiščenje naj bo pri taki koži temeljito še posebej zvečer: od enkrat do trikrat tedensko izvedite piling in masko.
Z aknami posuto kožo je pravzaprav težko ohranjati lepega videza, vendar ne obupajte, saj se mastna koža z leti prevesi v mešano kožo. Poseben primer pa predstavlja koža, ki je mastna in suha hkrati. Gre za t. i. stanje, ki ga strokovno imenujemo suha seboreja.
Občutljiva koža
Občutljjivo kožo lahko razumemo kot tisto, kjer se zaradi uporabe določenih sestavin, iritantov, sprožijo neprijetne reakcije. Gre za različne konzervanse, dišave, barvila, detergene, ličila ipd., lahko pa je občutljiva po naravi in ne reagira le na iritante, ampak tudi na nedražeče sestavine: vročino, mraz, veter, temperaturne spremembe itd. V teh primerih je najbolje, da se posvetujete z dermatologom in se stvarem, na katere reagira, izognete.
Moje zdravje št. 49 / 23. oktober 2007
foto: Vichy
